Balkanske elektrarne čakajo, da jih ogreje nemško sonce

Ko je pred dvema letoma ob odprtju tovarne v Valjevu na zahodu Srbije prvi mož nemškega podjetja Hansgrohe zaposlenim dejal, da so "del njihove globalne proizvodne strategije za skrajšanje dobavnih verig in transportne poti", so nekateri lokalni opazovalci menili, da so to le besede, s katerimi želi narediti vtis nanje. Ko pa je Hans Jürgen Kalmbach po komaj letu in pol v istem mestu odprl še eno tovarno in ob tem ponovil isti stavek, nihče ni dvomil, da je predsednik uprave tega podjetja za proizvodnjo sanitarnih armatur mislil resno. Jasno postaja, da vse več nemških podjetij v naložbah v Srbiji, Severni Makedoniji in drugih državah regije Adria vidi rešitev, kako se izogniti težavam v proizvodnih in dobavnih verigah.

Ko k temu dodamo še zaostrovanje politično-ekonomskih odnosov med Zahodom in Kitajsko, razumemo, da so nemška podjetja prisiljena v spremembo svojih proizvodnih strategij in oskrbovanja trga s svojimi izdelki.

Kot kaže primer družbe Hansgrohe, srednje velika nemška podjetja delo svojih obratov na Kitajskem preusmerjajo tako, da izdelki iz teh tovarn zadovoljujejo potrebe Kitajske in azijsko-tihomorskega trga, medtem ko za evropski trg nove proizvodne zmogljivosti odpirajo na Balkanu. Tako je Hansgrohe junija letos skoraj sočasno odprl razvojni center za inovacije v Šanghaju in Valjevu, mestu, kjer bo delalo skoraj 20 odstotkov vseh njegovih zaposlenih.

Države v regiji Adria, predvsem Srbija in Severna Makedonija, so bile doslej privlačne za nemške vlagatelje ne le zaradi geografske bližine, temveč tudi zaradi izdatnih državnih subvencij. Nekateri nemški mediji, specializirani za trgovino in investicije, navajajo, da lahko nemška podjetja prek Razvojne agencije Srbije prejmejo državne subvencije v vrednosti do 70 odstotkov njihovih naložb v Srbiji.

Tovrstne nemške naložbe pa bodo po novem upravičene tudi do finančne podpore nemške države. Vlada v Berlinu se je namreč odločila, da bo svojemu gospodarstvu olajšala vlaganja v 34 državah, med njimi je tudi šesterica z Zahodnega Balkana (Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Albanija ter Kosovo). Nemška podjetja bodo tako birokratsko enostavneje in precej ceneje prišla do državnih jamstev za naložbe v regiji Adria, hkrati pa se bo ob morebitnem neuspehu naložbe zaradi izrednih okoliščin zmanjšalo njihovo finančno tveganje.

Če k temu dodamo še olajšave za tiste, ki vlagajo v zeleno energijo, torej v projekte, ki prispevajo k uresničevanju podnebnih ciljev nemške vlade, ima regija Adria vse možnosti, da postane prostor za velike naložbe v projekte obnovljivih virov energije.

Nižji stroški, višje zavarovanje tveganja

V okviru strategije zmanjševanja odvisnosti od Kitajske ter povezovanja oskrbnih verig dobaviteljev in proizvajalcev v tako imenovanih prijateljskih državah je nemška vlada oktobra sprejela ukrepe, na podlagi katerih lahko nemška podjetja enostavneje in ceneje pridejo do državnih jamstev za naložbe v 34 državah. Pri tej strategiji razpršitve nemških gospodarskih odnosov so med izbranimi državami Indija, večina držav Južne Amerike, več afriških in azijskih držav, v Evropi pa Turčija in Zahodni Balkan.

Z omenjenimi ukrepi, ki so začeli veljati takoj, bodo nemški vlagatelji v teh državah oproščeni plačila nadomestila pri uveljavljanju državnega poroštva. Letna nadomestila za poroštva se jim bodo znižala za deset odstotkov, ob morebitni uveljavitvi poroštva pa bo njihov obvezni delež v finančnih izgubah manjši za polovico.

Če bo torej podjetje zaradi izbruha vojne, razlastitve premoženja ali kršitve zakona s strani vlade tuje države moralo odpisati naložbo, bo nemška vlada nadomestila večino izgube. Navadno mora podjetje pet odstotkov izgube prevzeti samo, za omenjenih 34 držav pa bo ta delež le 2,5 odstotka.

"Z novo pozitivno spodbudo podpiramo nemško gospodarstvo pri pomembni diverzifikaciji za večjo odpornost proti krizam," je za nemške medije dejala državna sekretarka na tamkajšnjem ministrstvu za gospodarstvo in podnebje Franciska Brantner. Kot je dodala, želijo z ugodnejšimi pogoji spodbuditi podjetja k novim naložbam na trgih, na katerih trenutno niso preveč aktivna. "Izbrali smo države, ki so zanesljive zunanjetrgovinske partnerice in so politično stabilne."

Razmere od junija kažejo, da nemška vlada z državnimi jamstvi trenutno pokriva več kot 30 milijard evrov naložb nemških podjetij, v minulih letih pa so ta na leto zaprosila za okoli 2,5 milijarde evrov garancij za nove naložbe.

Kot izhaja iz vladnega letnega poročila o jamstvih za naložbe v letu 2022, je med petimi državami z največjim številom novih vlog za državna poroštva le ena iz regije Adria. Srbija se je znašla v družbi Kitajske, Tajvana, Ukrajine in Turčije. Po obsegu novih vlog za jamstva pa Srbija ni med petimi največjimi trgi, to so namreč Uzbekistan, Turčija, Malezija, Argentina in Alžirija.

Novi ukrepi nemške vlade naj bi vlagateljem precej znižali stroške pridobivanja jamstev, saj ti pri velikih naložbah pogosto dosegajo milijone. Je pa tveganje za nemške vlagatelje pri vlaganju v regijo Adria pravzaprav minimalno, saj jih varujejo sporazumi o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij, ki jih je ZR Nemčija podpisala s takrat komunistično Albanijo in Jugoslavijo, pozneje pa so jih dopolnili z novimi sporazumi z državami, ki so nasledile nekdanjo Jugoslavijo. Nemške naložbe so pravzaprav že zavarovane brez pridobitve posebnih jamstev nemške države.

Kot je v pogovoru za lokalne medije pojasnil predsednik nemško-srbske gospodarske zbornice Alexander Marcus, je jamstvo nemške vlade "dodatna zaščita, saj pomeni, da bo podjetje ob morebitni škodi prejelo denar od države, v katero je investiralo, ali pa od nemške vlade".

Koristi za podnebne projekte

Nemška strategija diverzifikacije gre z roko v roki s podnebno strategijo nemške vlade. Zato je mogoče garancijsko provizijo znižati na do 0,4 odstotka letno, če gre za naložbe v obnovljive vire energije, tehnologije zelenega prehoda in velike projekte, ki prispevajo k zeleni preobrazbi v državi vlaganj.

Kot je nedavno v pogovoru za Bloomberg Businessweek Adria poudaril Branimir Jovanović, so zeleni projekti potencialna priložnost za regijo Adria, saj ima neizkoriščen prostor, ko gre za obnovljive vire energije. Ekonomski strokovnjak z dunajskega Inštituta za mednarodne ekonomske študije je opozoril, da na primer v Avstriji ni prostora za številne naložbe v vodne, vetrne in sončne vire energije, medtem ko jih je na Balkanu precej.

"Spremljal bi, koliko Nemčija vlaga v energetiko, natančneje v obnovljive vire energije, tako doma kot v tujini," je poudaril Jovanović. Ti podatki naj bi namreč nakazovali, ali sta Nemčija in s tem celotna Evropa blizu izhoda iz recesije.

Več strokovnjakov s področja obnovljivih virov energije, s katerimi smo se pogovarjali pri pripravi tega prispevka, poudarja, da v velikem delu regije Adria v tej panogi ni velikih nemških vlagateljev. Je pa Nemčija še kako prisotna, tako finančno prek poslovnih bank, zavarovalnic ali razvojne banke KfW kot s tehnologijo nemških podjetij, vgrajeno v energetske naprave.

"Nemških investitorjev v vlogi lastnikov elektrarn v Srbiji trenutno ni. Bi pa na tem trgu zelo radi videli nemške naložbe v proizvodnjo energije, in ne le kot bančno podporo in dobaviteljev tehnologije," je v intervjuju za Bloomberg Businessweek Adria dejal Miloš Colić, izvršni direktor New Energy Solutions, ki je zgradila vetrno elektrarno Kovačica na severovzhodu Srbije.

V tej so nameščene vetrnice, ki jih ameriški General Electric izdeluje v svoji nemški tovarni, zato je del tega projekta prestal tudi kreditno in izvozno zavarovanje nemških finančnih ustanov.

Največja konkurenca Nemcev so Kitajci

Kot poudarja Colić, sta na tem trgu poleg nemških bank kot financerjev projektov vetrne in sončne elektrarne v panogi obnovljivih virov energije še nemški Siemens in Nordex, znana po turbinah in vetrnih generatorjih. Njihova največja konkurenca prihaja iz Azije, natančneje iz Kitajske.

Povsem drugače je v državah regije Adria, ki so že članice Evropske unije. Tako je bilo samo lani na Hrvaškem napovedanih več nemških naložb v obnovljive vire energije. Družba VSB je napovedala, da bo njena hrvaška podružnica v Dalmaciji zgradila vetrno elektrarno z močjo 329 megavatov. Nemški Enercon in nizozemski Green Trust gradita vetrno elektrarno Lički medved z močjo 425 megavatov, medtem ko hrvaška in slovenska podružnica nemškega energetskega velikana EON že desetletja vlagata obeh omenjenih državah, v zadnjih letih predvsem v gradnjo sončnih elektrarn.

Tako na Hrvaškem kot v preostali regiji je glavna konkurenca nemškim investitorjem in nemški tehnologiji Kitajska. Največjo vetrno elektrarno v naši južni sosedi je zgradilo kitajsko podjetje Norinco in vanjo vložilo 230 milijonov evrov.

Sicer pa je po mnenju regionalnih poznavalcev potencial za te naložbe na Hrvaškem in deloma v Sloveniji še vedno velik, a je še negotovo, v kolikšni meri bo sonce nemških investitorjev grelo sončne elektrarne in spodbujalo gradnjo vetrnih elektrarn v regiji Adria.

Nemška energetska velikana RWE in EON bi lahko bila to sonce in veter, ki bi spodbudila obnovljive vire energije v regiji. K uresničitvi takšnega morebitnega scenarija ne bodo pripomogle le izdatne subvencije v regiji in velike olajšave Nemčije za državna jamstva ter naložbe v zeleno energijo, ampak tudi ena zadnjih novic.

Energetski velikan RWE je v prvih desetih mesecih tega leta podvojil dobiček, predvsem zaradi proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom. Po objavi, da je dobiček v desetih mesecih obsegal skoraj 3,4 milijarde evrov, je finančni direktor Michael Müller dejal, da "RWE raste in je zelo dobičkonosen", saj je v minulih devetih mesecih vložil 20,3 milijarde evrov v projekte obnovljivih virov energije, pa tudi v nakup podjetij na tem območju. Nemški koncerni imajo torej kljub obdobju dražjih posojil denar za naložbe.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar