.webp){kind=icon}
Del zelenega prehoda v prihodnjih letih bo opuščanje fosilnih virov, kar je velik izziv za elektroenergetiko. Vlaganja v proizvodnjo in omrežje bodo milijardna. Ob povečevanju proizvodnje iz obnovljivih virov bo izziv integracija viškov energije v omrežje.
Za čim večji izkoristek virov bodo morali tudi odjemalci slediti viškom proizvodnje, temu se bo prilagajala tudi cena. Hkrati bo treba vlagati v hranilnike energije, sončne elektrarne postavljati na območjih, kjer omrežje že prenese več priklopa. Ključno za vse to je naslednje desetletno obdobje.
Prevelike količine energije za prenos
Kot je na posvetu Elesa minuli teden za Bloomberg Adria TV povedal Klemen Dragaš, direktor področja za upravljanje s sredstvi in projekti iz Elesa, je pri vključevanju obnovljivih virov energije na prenosno omrežje potreben sistemski pristop.
Količina inštalacij sončnih elektrarn ''se bistveno povečuje, v Evropi se že zaznava efekt, da vse električne energije niso zmožni prenesti,'' pravi Dragaš. Zato je nujno vlaganje v omrežja kot tudi v hranilnike. Možni pa so tudi drugačni koncepti obratovanja omrežja.
Tako razmišljajo, da bi v delih dneva, ko je energije preveč, v sistem vključili nove vire ali porabnike. Tu gre lahko za hranilnike ali za proizvodnjo vodika. Prednost hranilnikov je, da jih postavimo v objekte ali njihovo okolico, ''so pa stroškovno zahtevni in povečujejo vrednost investicij, ki jih bomo porabil za zeleni prehod. Po naših ocenah včasih tudi nekajkratno glede na vložke v omrežje,'' ocenjuje Dragaš.
Prilagajanje porabnikov električne energije
Uporabniki, tako zasebni kot tudi podjetja, se bodo morali prilagajati viškom v sistemu. Presežke sončne energije pričakujejo podnevi v poletnem času. Zato je ''pričakovano, da se aktivnosti industrije preselijo v tisti čas,'' pravi Dragaš.
Kot idealen primer navede namestitev sončne elektrarne na trgovske centre, saj ti delujejo čez dan, ko je največ sonca. Tudi polnjenje električnih avtomobilov bi v tem primeru morali biti podnevi. Večje sončne elektrarne bi morali ''graditi tam, kjer je večji odjem in v tem primeru energije ne bi bilo treba prenašati v omrežja,'' je jasen sogovornik.
Tem spremembam se bodo prilagajale tudi cene. Dober primer tega, pravi Dragaš, je pranje perila, ki ga zdaj običajno ''peremo takrat, ko imamo potrebo, ne delamo tega po cenovnem principu. Če se to spremeni, lahko na potrebe in navade ljudi bistveno vplivamo.''
Milijardna vlaganja v naslednjem desetletju
Po razvojnem načrtu Elesa bi do leta 2032 približno 800 milijonov evrov vložili v za prenosno omrežje samo zaradi priključevanja sončnih elektrarn. Celoten distribucijski razvojni načrt po Dragaševih besedah predvideva celo do 3,5 milijarde evrov vlaganj. Skupna vlaganja tako krepko presegajo 4 milijarde.
Do leta 2050 se lahko ti zneski tudi podvojijo. Investicije se bodo financirale iz omrežnine, za nekatere projekte so na voljo tudi evropska sredstva. ''Zagotovo pa bo treba v prihodnosti raziskati še kakšne druge možnosti, da bi podprli zeleni prehod in omrežja za zeleni prehod,'' pravi Dragaš.
