.webp){kind=icon}
Bonitetne ocene držav regije Adria so stabilne, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adrie. Z najboljšimi ocenami se tradicionalno ponaša Slovenija s trenutno kompozitno oceno AA–. Postavlja pa se vprašanje vpliva stroškov sanacije poplav na ocene, saj ključno vlogo pri ocenah igra obseg javnega dolga. Pomembna je tudi velikost proračunskega primanjkljaja.
Bonitetne ocene so sicer pomemben makroekonomski kazalnik, bonitetne agencije pa se pri izdelavi ocen osredotočajo na pet meril: institucionalne, gospodarske, zunanje, fiskalne in denarne dejavnike. Pri določitvi pa se upoštevajo trenutne razmere in obeti za naprej.
Vpliv popoplavne sanacije na bonitetne ocene
Dr. Igor Masten iz Ekonomske fakultete v Ljubljani je v pogovoru za Bloomberg Adria TV povedal, da so naravne nesreče izvzete iz fiskalnih pravil. Ker vlada pripravlja program, ki bo znatno vplival na neposredne stroške, je povedal, da bo vlada morala kredibilno prepričati analitike, da ima dober sistem upravljanja obnove po poplavah.
Preberi še
So poplave odplavile reforme?
Vlada si želi dveh mandatov za izvedbo reform, čeprav je večina predpostavk že znanih.
15.09.2023
Obletnica volitev: Je vlada Roberta Goloba sposobna izpolniti obljube?
Lisjak Gabrijelčič: 'Volivci Roberta Goloba so v glavnem dobili to, za kar so glasovali.'
24.04.2023
'Napovedane reforme tveganje za fiskalno politiko'
Fiskalni svet: V prihodnjih letih omejen manevrski prostor za delovanje fiskalne politike.
17.04.2023
Golob: 'Vztrajali bomo z reformami, za katere je doslej zmanjkalo poguma'
Premier Robert Golob je po veliko dvignjenega prahu s kritičnimi izjavami stopil korak nazaj s spravljivejšim tonom.
09.04.2023
Če bo pri tem uspešna – tako Masten – ni nujno, da bi to negativno vplivalo na bonitetne ocene. Pri tem pa ni mogel mimo dejstva, da so ''številke zelo napete in izjemnih velikosti glede na velikost države in njeno ekonomijo, zato bodo definitivno deležne natančnega pregleda bonitetnih agencij''.
O gospodarskih vplivih vojne na Bližnjem vzhodu je Masten rekel, da bi morebitna širitev spopada, ki bi vplivala na dobavne poti in zmanjševanje ponudbe, ohranila inflacijo na visokih ravneh.
Povišani stroški ne vplivajo na stroške zadolževanja države, saj je slovenska zakladnica močno podaljšala dospelostno strukturo javnega dolga, zato ti stroški postopno prehajajo v stroške efektivnega zadolževanja države, je pojasnil Masten. Največje učinke bo tako po njegovih besedah čutiti v letu 2027.
Je pa ob tem opozoril, da so trgi vse bolj prepričani, da bodo visoki stroški zadolževanja zaradi inflacije ostali in tako postajajo tudi eden od ključnih makroekonomskih izzivov držav članic Evropske unije. Te bodo morale temu vprašanju posvetiti več pozornosti kot v minulih 15 letih.
Bolj odločen reformni korak
Počasno izvajanje reform je ena ključnih težav Slovenije, kar zmanjšuje razvojni potencial in gospodarsko rast države. Vlada se je pri tem izkazala ''relativno slabo operativnost.''
Proračun za 2024 je treba postaviti pod kontrolo, meni Masten, z bolj odločnimi ukrepi kot doslej. Na davčnem področju in področju subvencij gospodarstvu morajo ukrepi preprečevati dodatne inflacijske pritiske na zmanjševanje konkurenčnosti gospodarstva. ''Kratkoročna dinamika na tem področju je res zaskrbljujoča,'' je dodal sogovornik.
Pri tem je tudi dodal, da se mora pri obnovi in financiranju sklada za obnovo vlada odmakniti od višanja fiskalnih bremen za gospodarstvo. Ob tem meni, da bi trenutni načrti za obnovo morali biti bolj realistični, saj so podrejeni upanju na čim višje črpanje evropskih sredstev.
