Rednega zaposlovanja se nekateri izogibajo kot hudič križa. Kakšne so alternative?

Ko delodajalec razmišlja, kako naj zaposli delavca, je ena od skrbi, ki se mu v zvezi s tem pojavlja, povezana s stroški, ki jih bo zaradi tega imel. Zaposlitev delavca, tako da se z njim sklene pogodba o zaposlitvi, v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč velja za potratno in se je marsikateri delodajalec izogiba kot hudič križa. Tako razmišljanje je v Sloveniji globoko ukoreninjeno. Pa je tudi upravičeno?

Le pogojno. Poglejmo, zakaj.

Argumenti za zaposlitev delavca prek pogodbe o zaposlitvi 

Zaposlitev delavca s pogodbo o zaposlitvi ima poleg nekaterih slabosti, povezanih s stroški delodajalca (ki so nekoliko višji), tudi popolnoma otipljive prednosti. S takšno pogodbo lahko namreč delodajalec računa na delavca, ki mu je na voljo, in to takoj, osem ur na dan (razen pri pogodbah za krajši delovni čas) ter vsak delovni dan.

Poleg tega mora delavec v skladu s 34. členom ZDR-1 upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, prav tako mora spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Njegove zaveze glede tega so strožje kot pri drugih oblikah sodelovanja z delodajalcem. 

Na delavčevi strani je prednosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu z ZDR-1 veliko. Delavec pridobi redno delo, redno plačo, socialno varnost, možnost pridobitve posojila ipd. Posledično čuti tudi večjo pripadnost do delodajalca, kar pa je spet dodaten argument za to, da redna zaposlitev delavca koristi tudi delodajalcu.  

Argumenti za 'zaposlitev' delavca s statusom samostojnega podjetnika

V preteklosti je bila v nekaterih dejavnosti, denimo v novinarstvu in kulturi (in je ponekod še vedno), splošna norma, da so delodajalci delavcem sporočili, da jih bodo zaposlili le, če bodo ti odprli status samostojnega podjetnika. Razlog za to je bila racionalizacija stroškov, pa tudi odgovor na večjo davčno obremenitev avtorskega ali podjemnega dela.

Vendar pa taka oblika zaposlovanja delavca ni vselej dopustna, zato je dobro poznati pravila glede tega, kdaj je delo s statusom samostojnega podjetnika za enega samega naročnika (delodajalca) dopustno in se tako izogniti neprijetnim globam, ki jih lahko izrečejo inšpektorji.

Na kaj mora delodajalec paziti, ko delavca 'zaposluje' prek espeja?

Če delodajalec 'zaposli' delavca preko espeja, je zelo pogosto, da ta običajno opravlja delo samo zanj, torej samo za enega naročnika. Pri tem je treba biti pozoren na to, da delo, ki ga espe opravlja zanj, nima elementov delovnega razmerja. To pa so, da:

1. se delo opravlja v delovnih prostorih delodajalca, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene in 8 ur dnevno

2. espe uporablja delovno opremo in druga delovna sredstva delodajalca (na primer delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto), ob tem pa za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine

3. delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe delodajalca

Če gre za razmerje, ki ima zgoraj opisane elemente delovnega razmerja, mora delodajalec z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi v skladu z ZDR-1. Obenem lahko v tem primeru rečemo, da je espe v odvisnem razmerju do svojega naročnika (delodajalca). Na odvisno razmerje lahko kažejo tudi naslednji kazalniki:

1. da se delodajalec z espejem dogovori, da ta ne sme opravljati iste dejavnosti, kot jo opravlja delodajalec še za svoj račun (konkurenčna prepoved)

2. da mora odsotnost z dela usklajevati z delodajalcem

3. da delodajalec espeju izplačuje dohodek redno, mesečno, pri čemer ta običajno predstavlja edini dohodek espeja 

V takih primerih mora biti delodajalec pazljiv, saj se bo ob morebitnem prihodu inšpekcije delo, ki ga zanj opravlja espe, samodejno prekvalificiralo v delovno razmerje, z vsemi  finančnimi posledicami, ki izhajajo iz takega razmerja (plačevanja davkov in prispevkov, denimo, pa tudi zamudnih obresti). 

Zakonito opravljanje dela prek espeja (status ekonomsko odvisne osebe)

Obstaja pa možnost, ko espe kljub temu opravlja delo le za enega samega naročnika, pa pri tem ni nevarnosti, da bi se lahko tako delo prekvalificiralo v delovno razmerje. Govorimo o možnosti, da si espe (delavec) uredi tako imenovani status ekonomsko odvisne osebe. 

Kakšni pa so pogoji za pridobitev takega statusa?

Glavna pogoja sta, da (prvič) espe ne zaposluje svojih delavcev in da (drugič) najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.

Status ekonomsko odvisne osebe se uredi tako, da ekonomsko odvisna oseba ob koncu koledarskega leta delodajalca obvesti o načinu opravljanja dela kot ekonomsko odvisna oseba in obenem predloži ustrezna dokazila, iz katerih je mogoče presoditi, da gre za ekonomsko odvisnost.

Če je torej espe ekonomsko odvisna oseba brez elementov delovnega razmerja, potem tako delo v obliki statusa espeja lahko opravlja. Če obstajajo elementi delovnega razmerja, čeprav gre za ekonomsko odvisno osebo, pa statusa espeja ne sme uporabljati.

Opravljanje dela prek pogodb civilnega prava

Pogodbe civilnega prava, med katerimi se najpogosteje uporabljata predvsem podjemna in avtorska pogodba, imata precej drugačno pravno naravo od pogodbe o zaposlitvi, pa tudi od drugih obliki opravljanja dela za delodajalca (denimo preko statusa ekonomsko odvisne osebe). Bistveno pri njiju je, da gre za pogodbi o opravljanju določenega posla (podjemna pogodba) ali pa avtorsko zaščitenega dela (avtorska pogodba), za kar se naročnik zaveže podjemniku oziroma avtorju plačati honorar.

Ob tem izrecno opozarjam na 13. člen ZDR-1, ki določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar