.webp){kind=icon}
Če je premier Robert Golob v sinočnjem pogovoru za Televizijo Slovenija škodo po poplavah ocenil za večmilijardno, je jasno, da bo velik del te škode odpadel tudi na gospodarstvo. V nasprotju s premoženjem ljudi, občin in države, kjer je škoda večinoma neposredna zaradi uničenih hiš, vozil, opreme, cest in druge infrastrukture, je v gospodarstvu največ škode posredne, kažejo podatki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Do včeraj so v zbornici dobili podatke o škodi v 19 podjetjih. Skupaj je trenutno vse ocenjene posredne in neposredne škode za več kot 300 milijonov evrov, a marsikje ocen še niso narediti, saj še rešujejo stroje in drugo opremo. Zato bo število prizadetih podjetij in tudi višina ocenjene škode še naraščala.
Po podatkih GZS je največ ocenjene škode (za več kot 177 milijonov evrov) zaradi izgube prihodkov, kar je skoraj še enkrat toliko, kot je doslej zabeležene škode na opremi. Te je nekaj manj kot 96 milijonov evrov. Skoraj 25 milijonov evrov je ocenjene škode na materialu, uničenem ali poškodovanem.
Poleg neposredno prizadetih podjetij so ogroženi tudi dobavitelji poplavljenih podjetij, ki ne bodo prejeli novih naročil. Zato so se na včerajšnjem sestanku na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport dogovorili, da gospodarstvu v najkrajšem možnem času zagotovijo finančno kritje za ukrepe čakanja na delo, sprejeli so tudi dogovor za zagotovitev likvidnostnih posojil ali subvencij za prizadeta podjetja. Podjetja, ki imajo opremo zavarovano (takšna je večina), bodo po prejemu odškodnine od zavarovalnic pomoč državi tudi vrnila. Čakanje na delo bo to v družbah z veliko škodo po predlogu subvencionirano 100-odstotno, v podjetjih, ki so vezane na poškodovane družbe, pa 80-odstotno.
Gospodarstveniki zadovoljni s prvimi obljubami o pomoči
Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV ocenil ustanovitelj skupine Lotrič Meroslovje in predsednik državnega sveta Marko Lotrič, je vlada ukrepala hitro »in na način, kot to pričakuje gospodarstvo«. Ukrep za povračilo stroškov za čakanje na delo se Lotriču zdi »zadosten in pravšnji«. Pohvalil je tudi načrtovano spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, da bodo občine hitreje prejele denar, s katerim bodo sanirale infrastrukturne povezave do podjetij in do domov ljudi. »Tako se bodo lahko zaposleni vrnili na delo, precej lažje bo stekel tudi transport po državi,« meni Lotrič.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa vlado dodatno pozivajo, naj po vzoru iz časov pandemije covida v vseh prizadetih podjetjih prevzame celoten strošek plač delavcem, ki jih bodo družbe prisiljene poslati na čakanje na delo. V zbornici sicer pozdravljajo hiter odziv ministrstev po katastrofalnih poplavah, v katerih je malo gospodarstvo, kot so spomnili v sporočilu za javnost, utrpelo ogromno škodo.
Več mesecev ali celo let za zagon proizvodnje
Glede na izkušnje iz Železnikov, od koder prihaja Lotrič, pravi, da »obnova ne bo zaključena v nekaj mesecih, ampak bodo večji projekti, kot je ureditev celih dolin, trajali več let«. Tudi v Železnikih namreč obnova po katastrofalnih poplavah leta 2007, ki so terjale kar šest življenj, še ni končana. Ukrepi pa so kljub dolgemu trajanju izvedbe v zdajšnji povodnji kraj rešili pred hujšimi posledicami. Lotrič ima iz omenjene katastrofe v Železnikih tudi dobre izkušnje z zavarovalnicami. »Vso škodo so ocenili na maksimum,« pojasnjuje.
Ponovni zagon proizvodnje podjetij »je predvsem odvisen od dobavnih rokov strojev in naprav«, meni Lotrič. Tam, kjer je bilo vse poplavljeno in uničeno, bi lahko obnova trajala dlje kot gradnja, celo »do dve leti«. Hitreje, v nekaj mesecih, bi proizvodnjo lahko obnovili tisti, ki nimajo tako izrazite škode. Tam bi po Lotričevem mnenju proizvodnjo lahko vzpostavili v nekaj mesecih.
Lotriču se zdi povsem upravičen tudi strah zaradi izgube poslovnih partnerjev po poplavah. »Zagotovo je ta strah prisoten predvsem zato, ker je bilo v vzpostavitev dobavnih verig vložene veliko energije, časa in denarja. Ampak verjamem, da bodo slovenska podjetja znala poiskati poddobavitelje in tako pomagala zagotoviti dobavo končnim naročnikom,« je optimističen Lotrič.
