.webp){kind=icon}
"Zaskrbljujoč je podatek o junijski porabni energije, ki je bila medletno devet odstotkov nižja v celotnem gospodarstvu, torej v zasebnem sektorju, medtem ko je bil v predelovalnih dejavnostih padec še dosti večji," je za Bloomberg Adria TV povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc in dodal, da je bila količina porabljene energije za petino nižja kot junija lani.
Tako junija kot v drugem četrtletju leta je bila medletna poraba električne energije nižja za dobrih devet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. To je bil večji padec porabe kot v četrtem četrtletju 2022 ali prvem četrtletju 2023, so pri GZS zapisali že v sporočilu za javnost. Ključno je, da "poglobljen padec v juniju pomeni slabe obete tudi za julij," zato v tretjem četrtletju pričakujejo slabšo gospodarsko rast.
Da je povpraševanje šibko v celotni regiji so potrdili že analitiki Bloomberg Adria v svoji zadnji analizi industrijske proizvodnje in izvoza, ki je dostopna na tej povezavi. Opozorili so na pesimistično sliko v Sloveniji, kjer industrijska proizvodnja pada že osmi zaporedni mesec.
"Podjetja prebavljajo kizo višjih cen energentov"
Ivanc je ob tem opozoril na problematiko slovenske industrije, ki je močno integrirana. Opozoril je, da je industrija učinkovita in potrošnikom nudi nizke cene predvsem zato, ker podjejta delujejo omejeno. Proizvajajo omejen nabor izdelkov in so med seboj močno povezana. Tri četrtine proizvodnje Slovenija tudi izvozi, večinoma v države Evropske unije, kjer pa so podatki za proizvodnjo šibki tudi v juliju, zato lahko enako pričakujemo tudi v Sloveniji. "Podjetja v bistvu prebavljajo krizo višjih cen energentov, ki je nastala lani in nekako še vedno traja," je še pojasnil.
Dodatno je opozoril tudi na šibkejše povpraševanje potrošnikov po blagu, višje po storitvah. Med glavnimi razlogi za padce proizvodnje je navedel tudi nižje povpraševanje po nekaterih izdelkih v regiji in višji EURIBOR, ki vpliva na stroške financiranja obratnega kapitala, zaradi česa so dobavitelji nagnjeni k manjšanju zalog oz. naročil.
Kemijska industrija, proizvodnja lesa, pohištvena industrija, proizvodnja kovin, oblačil, nekovinskih materialov so panoge, kjer Ivanc napoveduje poglabljanje padcev proizvodnje. Pri nekaterih dejavnosti so padci že pri 20 odstotkih, je še dejal. Obratno je v avtomobilski industriji, ki beleži rast, a tudi pri avtomobilski industriji v Sloveniji ni pretiranih razlogov za optimizem, saj ta ne beleži tako visoke rasti kot drugje v evro območju.
"Trg dela pod površjem skriva veliko bolečin"
Nekatere anketne raziskave kažejo, da delodajalci povečini še vedno načrtujejo zaposlovanja, prej kot odpuščanja, zato navzven ni videti, da bi trg dela pričakoval drastično umirjanje. Ksenja Osolnik iz agencije Mapower nam je povedala, da se na trgu dela še vedno kaže drastično pomanjkanje kadrov.
Trg dela beleži najnižjo brezposelnost doslej in pomanjkanje kadrov, a Ivanc je previdnejši pri širših analizah: "Trg dela je zanimiv fenomen in če ga človek pogleda podrobneje v drobovje, po sektorjih, vidi, da so se določena delovna mesta v energetsko intenzivnih dejavnostih že nekoliko znižala." Na drugi strani so pa ponekod samo "prekrili agregatno sliko," kot pravi Ivanc. Ob tem opozarja na večje zaposlovanje v farmaciji, v strojegradnji, pa tudi v storitvenih dejavnostih.
Ob mrzlici, ki je vsaj statistično zavladala na trgu dela, Ivanc dodatno izpostavlja tudi na dejstvo, da trg dela z zamikom odgovarja na izzive v industriji. Podjetja se šele po nekaj mesecih slabih naročil odločajo za zmanjševanje zaposlovanja ali celo odpuščanja, saj čakajo na morebitne dvige naročil. "Ampak žal v zadnje pol leta se nova naročila še vedno znižujejo. In tudi mesec junij in julij sta pokazala, da tukaj ni bilo nobene pozitivne spremembe," še dodaja. V tem trenutku Ivanc pravi, da med slovenskimi podjetji trenutno vlada visoka negotovost. Če se trend naročil in proizvodnje obrne navzgor, se bo tudi trg dela lahko izognil negativnim presenečenjem.
