Plastična embalaža je najhitreje rastoči segment embalažne industrije s 5,4-odstotno letno stopnjo rasti v zadnjih 20 letih, so v analizi ugotovili analitiki Bloomberg Adrie. Glavni razlog za to je uporaba plastike v vseh industrijskih branžah. Vrednost skupno porabljene plastične embalaže je predlani dosegla 377 milijard dolarjev, kar je 40-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2011. V Bruslju napovedujejo, da bo do leta 2030 vso plastiko treba reciklirati. Glede na to, da jo danes reciklirajo le slabo desetino, bo to tudi največji izziv za podjetja.
V regiji Adria v industriji plastične embalaže prevladujejo srednje velika specializirana podjetja z visoko stopnjo rasti in so izvozno usmerjena. A dobičkonosnost ni velika, povprečna EBIT marža je bila leta 2022 8,3-odstotna. Analitiki Bloomberg Adrie pričakujejo, da bodo stopnje rasti prodaje v regiji v prihodnjih nekaj letih v rahlem upadanju.
O izzivih industrije embalaže je za Bloomberg Adria TV govorila Tanja Skaza, solastnica družbe Plastika Skaza in direktorica Inštituta Skaza.
Podjetja v branži plastike v regiji Adria so imela v letih 2021–2022 dvomestne stopnje rasti, se ta trend nadaljuje. Kaj so glavne ovire: so to plačni pritiski, pritiski kupcev za znižanje cen?
Govorimo o analizi plastike za enkratno uporabo in te je vedno več. Pri takih proizvodih na cene vpliva cena nafte. Višja ko je, višja je cena materiala. V našem podjetju predelamo pet tisoč ton plastike, od tega je skoraj 50 odstotkov plastike iz recikliranih materialov. Ocenjujem, da se bo trend moral spremeniti, da bomo razmišljali, kako lahko plastiko, ki jo že imamo, ponovno uporabimo. Vsak naj najprej pri sebi nekaj naredi, potem se bo tudi to spremenilo. Če pogledamo, koliko je plastične embalaže za enkratno uporabo v plastenkah vode – in vsak od nas uporablja pitno vodo – bi lahko začeli tu.
Podjetja v regiji Adria so precej specializirana – je to pogoj za uspeh?
Absolutno se strinjam. Bolj ko so specializirana, bolj so opolnomočena pri znanju, učinkovitosti. Pri plastiki je pomembna količina. Govorimo o velikih količinah. Tu je treba biti učinkovit in zelo specializiran na področju določene branže. Mi smo proizvajali za tri branže, za medicinsko, pohištveno in elektroindustrijo. Lani smo ukinili proizvodnjo za branžo medicine zaradi tega, ker zahteva vsaka veliko znanja, veliko sprememb zakonodaje. In prav je, da se posvetiš določenim branžam, ne vsem.
Se strinjate z oceno, da so ovire za vstop novih igralcev velike? Je na drugi strani interes za prevzeme ali združevanja, so slovenski proizvajalci zanimivi za tuje vlagatelje?
Vsekakor. Slovenija je že zelo dolgo usmerjena k trajnosti. Francija bo šele 1. januarja 2024 začela ločevati odpadke. Prepričana sem, da je interes zelo velik, ampak da ga izkazujejo manjša podjetja, s prometom okoli deset milijonov evrov. Ko se združijo, imajo večji vpliv in moč. Tudi nas vsako leto kakšnih pet kupcev targetira, če bi želeli prodati podjetje. Predvsem mislim, da zaradi tega, ker igra vlogo tradicija, znanje, know-how, vidijo, da so lahko hitrejši in bolj učinkoviti, tako da absolutno interes obstaja.
So cilji glede recikliranja embalaže do leta 2030 v skladu z evropsko uredbo dosegljivi?
To nam je lahko v veliko pomoč. Uredbo zelo pozdravljam, ampak sem prepričana, da mora vsak proizvajalec najprej nekaj narediti pri sebi. Proizvajalci plastičnih izdelkov so izredno inovativni, zelo hitri in učinkoviti, agilni. Prepričana sem, da če ne bomo razmišljali, kaj lahko iz plastike, ki jo že imamo, naredimo, bo to samo pogoj, ki pa ga v resnici ne bomo izvajali. Če bo vsak vsaj en produkt naredil iz recikliranih materialov, bo to že sprememba za naše okolje, miselnost se bo spremenila, ker smo usmerjeni v trajnost.
Pričakujete, da se bo zaradi ekoloških razlogov zmanjševala poraba plastike?
Prepričana sem, da se bo. Ampak ni samo poanta, kako se bo zmanjševala. Naslednje leto uvajamo proizvodnjo za predelavo plastičnih granulatov. Pomembno je – to je moje stališče – kaj bomo naredili s to plastiko, ko se bo vrnila k nam. Mislim, da bomo morali kot regija imeti dobra zbirališča in potem razmisliti, kaj bomo naredili z njo. Ni dovolj le, da se ne vrne. Kakor vemo, večji ko je porast cen nafte, bolj se povečuje tudi cena granulatov, kar pa vpliva na vse, tudi na finančno, cenovno, logistično politiko. Sem za zbirne centre, da jih je več in da se uredi, kako se bo reciklirana plastika trajnostno vrnila v okolje.
Bi morali v Sloveniji uvesti kavcijo za vračilo plastične embalaže?
To pozdravljam zaradi tega, ker potem bomo res začeli pri samem izvoru razmišljati, kaj kupujemo, zakaj kupujemo, ali je to potrebno. Vendar mislim, da uredba ne bo spremenila našega razmišljanja, ampak ga bomo morali spremeniti sami.