.webp){kind=icon}
Novomeški farmacevt Krka je v prvem polletju prodal za 916,5 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je za skoraj 60 milijonov več kot v enakem obdobju lani. Ocenjeni dobiček iz poslovanja (EBIT) je bil celo rekorden in kar 70 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju. A je delničarje očitno zmotil manjši čisti dobiček, ki je posledica tečajnih razlik. Pri 170,1 milijona je bil ta za 28 odstotkov manjši kot v enakem lanskem obdobju, vrednost delnice pa je od skupščine pred dvema tednoma upadla za skoraj 5 odstotkov.
Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal analitik korporativnih financ Bloomberg Adrie Matteo Mošnja, »bo Krka še naprej dosegala visoko enomestno rast prodaje, če se na trgih vzhodne Evrope ne bo zgodilo nič revolucionarnega«. Mošnja pravi, da bo po pričakovanjih rubelj še postopoma slabel zaradi »cenovne omejitve uvoza ruske nafte in slabitev gospodarske aktivnosti v evropskih gospodarstvih«. Glede na to, da je Rusija Krkin največji trg, pa bo »dobičkonosnost v veliki meri odvisna od gibanja tečaja rublja«.
Bloomberg Adria
Čeprav je Krka dosegla rast, je razlog za tolikšno nihanje EBITDA v preteklem obdobju ravno v gibanju tečaju rublja glede na evro, pravi Mošnja. »V prvi polovici lanskega leta se je zgodila precejšnja apreciacija rublja, EBITDA pa je močno upadel. Letos imamo nasprotni učinek, občutno depreciacijo rublja, EBITDA je močno narasel. Če bi izločili vplive tečajnih razlik, se je prilagojeni EBITDA v primerjavi z lanskim letom dejansko povečal za 7 odstotkov,« ugotavlja.
Če slabitev tečaja rublja pozitivno vpliva na EBITDA, pravi Mošnja, »po drugi strani negativno vpliva na finančni rezultat, glavni razlog pa je, da Krka ne pokriva vseh svojih proizvodnih potreb v Rusiji, ampak mora del izdelkov, ki jih prodaja v Rusiji, uvažati iz svojih evropskih podružnic«. Zato ima slabitev tečaja rublja negativen učinek na denarni tok.
Odkup lastnih delnic
Glede na veliko količino denarja, s katero razpolaga Krka, je uprava na nedavni skupščini dobila soglasje za nakup lastnih delnic. Gre za možnost nakupa približno 4,5 odstotka vseh delnic, ki so v obtoku. »Če pogledamo trenutno ceno delnice Krke, ki se giba okoli 114 evrov, bi bil celoten nakup vreden približno 165 milijonov evrov,« pravi Mošnja. Glede na to, da so delnice Krke precej nizko likvidne, saj je »povprečni dnevni obseg prometa v prvem polletju znašal približno 400 tisoč evrov, bi ta aktivnost Krke na nakupni strani lahko imela pozitiven učinek, torej vodila k rasti tečaja Krkinih delnic«.
