.webp){kind=icon}
Zakaj se slovenski promet ne premakne z mrtve točke, sinonim zanj pa postaja beseda čakamo? Medtem ko državljani čakajo v zastojih, odločevalci čakajo denar ali birokratske postopke? Za Bloomberg Adria TV je o tem govoril Slovenko Henigman, sekretar sveta za investicije in gradbeništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki pravi, da bo promet v Slovenija zaradi naravnih danosti, kot je razkropljenost poselitve, vedno temeljil na avtomobilih, zato moramo vlagati tudi v ceste.
89 odstotkov Slovencev se še vedno pretežno vozi z avtomobili in tako bo še nekaj časa. Zaradi specifik slovenske poselitve, bo javni promet v Sloveniji vedno omejen, kljub temu se lahko delež oseb, ki se vozijo z avtomobili, zmanjša na okoli 78 odstotkov. Kot še pravi sogovornik, promet v Sloveniji v povprečju letno raste za dva odstotka. Kot pravi Henigman, jih trenutno v strokovnem svetu skrbi tudi majhno število javnih naročil, čeprav so prejeli vladna zagotovila, da bo dela za gradbenike dovolj tudi v prihodnjih letih. Državne investicije v Sloveniji namreč predstavljajo visok delež realizacije gradbenih projektov.
Med drugim je sogovornik izpostavil, da so investicije potrebne tako v javnem prometu, železnicah kot cestah, vlada pa mora ustvariti pogoje, da vsi vpleteni lahko čim bolj učinkovito delajo. Pri čemer eno večjih težav predstavljajo dolgotrajni postopki umeščanja prostor in pridobivanja okolijskih dovoljenj. Strateški svet je vzpostavil posebni odbor sestavljen iz strokovnjakov in gospodarstvenikov, ki bodo spremljali investicije v infrastrukturo in obveščal javnost o njihovem poteku.
Celotni pogovor si lahko ogledate v zgornjem videu.
