Regionalni delniški prvaki 2025: Slovenija privlačna, Hrvaška precenjena

Leto 2024 se je izkazalo kot skoraj idealno za vlagatelje, ki so pripravljeni prevzeti večja tveganja, zlasti za tiste, ki vlagajo v lastniške vrednostne papirje. Na splošno so trgi v ZDA beležili dvomestno rast, medtem ko je bilo nekaj izzivov na stari celini, navkljub temu pa je tudi nemški indeks Dax 40 leto zaključil z dvomestno rastjo. Kako pa so se obnesle borze v regiji Adria? 

Regionalni zmagovalec je zagotovo severnomakedonski indeks MBI10, ki ustvaril 65-odstotno medletno rast (merjeno v evrih) in je bila posledica uspešne zgodbe v bančnem, turističnem in gradbenem sektorju.

Tudi donosnost delnic, zbranih v slovenskem indeksu SBITOP, je presegla povprečje ameriškega trga in je leto 2024 zaključil z več kot 30-odstotno donosnostjo. 

Na Hrvaškem je indeks CRO10 pridobil dobrih 29 odstotkov in to predvsem na račun zelenega prehoda, pri čemer sta družbi Končar in Končar Distributivni i specijalni transformatori dosegli rekordne vrednosti.

Podobno donosnost, kot na Hrvaškem je v Srbiji zabeležil indeks BELEX15 in tako presegel pričakovanja, k čemur je pripomogla konsolidacija trga.

V Bosni in Hercegovini je indeks SASX10 pokazal dobre rezultate na področju telekomunikacij in farmacevtskih izdelkov, vendar je indeks BIRS v Banjaluki zabeležil upad zaradi slabših rezultatov energetskih podjetij, visokih vrednotenj in vztrajno nizke likvidnosti.

Če pogledamo trenutna vrednotenja, se delniški trgi na Hrvaškem in v Severni Makedoniji gibajo na relativno precenjenem območju. Nasprotno pa so v Sloveniji še vedno precej podcenjeni, kar pomeni veliko priložnosti za nadaljnjo rast borznega indeksa SBITOP v letu 2025. Tudi drugje v regiji srednje in vzhodne Evrope so trgi podcenjeni, vendar geopolitična tveganja in politične napetosti – na primer v Romuniji – še vedno vplivajo na njihovo uspešnost.

 

Kaj pa obveznice?

Tudi v letu 2024 so vlagatelji v regiji Adria našli priložnosti za dobiček v gibanju cen državnih obveznic, čeprav v manjšem obsegu v primerjavi z delnicami. Desetletna obveznica Srbije je zabeležila osemodstotno medletno rast, kar je bila posledica zvišanja bonitetne ocene države v investicijski razred.

Na Hrvaškem je bila rast cen njenih obveznic nekoliko šibkejša, saj je bil večji del povišanja bonitetne ocene na A- že ovrednoten. Medtem so se slovenske 10-letne obveznice podražile za skromen odstotek. Kljub tej omejeni rasti Slovenija s fiskalnega vidika ohranja najnižje stroške zadolževanja v regiji Adria, kar kaže na njen trdni finančni položaj.

Napoved za delniške trge 2025

Izvolitev novega ameriškega predsednika je močno spodbudila svetovne kapitalske trge. Trgi bodo ohranili pozitivni trend, zlasti zaradi napredka na področju umetne inteligence, infrastrukturnih projektov in povečanih svetovnih izdatkov za obrambo.

Tudi regija Adria bo v letu 2025 sledila podobni poti, ki jo bo podpirala trdna gospodarska rast. Delniški indeksi v regiji (z izjemo BiH) bodo verjetno še vedno pridobivali, k čemur bodo prispevali ugodni makroekonomski kazalniki. Vendar bo ta rast morda zmerna zaradi povišanih vrednotenj, zlasti v Severni Makedoniji in na Hrvaškem.

V tretjem četrtletju 2024 je veliko podjetij, ki kotirajo na borzi, preseglo lansko uspešnost, kar je pozitivno vplivalo na uspešnost indeksov. Ključni sektorji, ki spodbujajo to rast, so zeleni prehod, gradbeništvo in bančništvo.

Bančni sektor bo po pričakovanjih še vedno deležen ugodnosti zaradi trajne vrzeli v neto obrestnih maržah, saj posojilne obrestne mere presegajo depozitne obrestne mere. Medtem so tekoči infrastrukturni projekti in prilivi sredstev EU še vedno ključni za sektorja gradbeništva in zelenega prehoda.

Glede na nižje cene energije v primerjavi z lani ostajamo pod tehtnico defenzivnih sektorjev, kot je energetski sektor. Poleg tega imamo nevtralno stališče do tehnološkega sektorja zaradi njegovih trenutnih vrednotenj.

Napovedi za obveznice v 2025

Na trgu obveznic se bo nadaljevalo postopno zniževanje donosnosti, ki se je začelo sredi leta 2024. K temu prispevajo centralne banke, ki znižujejo obrestne mere in zmanjšujejo premije za tveganje. Nedavni investicijski bonitetni oceni Srbije, ki jo je podelila agencija S&P, bosta v prihodnjih mesecih verjetno sledili tudi povišani bonitetni oceni drugih dveh glavnih bonitetnih agencij.

Pričakuje se, da bodo te izboljšave skupaj z znižanjem obrestnih mer, ki ga načrtuje Narodna banka Srbije, znižale stroške prihodnjih izdaj dolga. Zaradi bonitetne ocene A- Hrvaške in bonitetne ocene investicijskega razreda Srbije sta obe državi privlačnejši za sklade in vlagatelje, ki so jih prej omejevala stroga naložbena pravila, kar bi lahko spodbudilo nadaljnje zmanjševanje donosov.

V letu 2025 bomo priča rahlemu znižanju stroškov obresti kot deleža BDP, in sicer se bodo v regiji Adria v povprečju znižali za 1,5 odstotka. Breme plačil obresti ostaja razmeroma nizko, kar kaže na to, da države v regiji niso močno obremenjene s plačili obresti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar