Komentar BBA: Kaj se bo dogajalo s ceno elektrike in plina?

Z bližanjem zime se vse več pozornosti namenja razpoložljivosti in cenam plina ter elektrike. Segment energetike zaradi diverzifikacije virov plina in vse večje vloge trajnostnih virov financiranja pridobiva dinamiko.

Kakšni so obeti in izzivi nadaljnjega gibanja cen električne energije in plina?

Kakšne so cene plina in elektrike na evropskem trgu?

Cene plina in električne energije so srednjeročno daleč pod povprečjem preteklih petih let, zaradi izjemno povišanih ravni v letu 2022, ko so se vlade soočile s pomanjkanjem plina zaradi prepovedi uvoza iz Rusije in prehoda na dražji plin LNG. Cena električne energije je nepredvidljiva zaradi nestanovitnega povpraševanja, vendar je njeno gibanje povezano s cenami plina. Plin predstavlja približno 20 odstotkov električne energije v EU, a je cenovno najbolj relevanten zaradi tako imenovanega principa merit order, ki se uporablja za določanje cen električne energije na borzi.

V prvih treh četrtletjih leta 2024 so bile v primerjavi z letom prej cene plina za 22 odstotkov nižje, cene električne energije pa za 30 odstotkov nižje. Cena plina je dno dosegla ob koncu zime (med februarjem in marcem), in sicer zaradi tople zime, ki je zmanjšala povpraševanje in omogočila solidno napolnjenost plinohramov v EU ob koncu sezone. Izkoriščenost zmogljivosti je visoka, nekje v obsegu leta 2023 in nad zgodovinskimi povprečji. Kljub temu se je cena takoj odzvala na motnje v proizvodnji v bližini Norveške junija letos (še posebej, ker je Norveška povečala svoj pomen pri zagotavljanju plina EU, potem ko so se dobave iz Rusije močno zmanjšale), pa tudi na motnje v distribucijskem vozlišču Sudža avgusta letos.

Cena je trenutno na najvišjih vrednostih leta, predvsem pred prihajajočo zimo, cena pa je občutljiva tudi na poslabšanje geopolitične situacije na Bližnjem vzhodu.

Depositphotos

 

Kaj pa regija Adria?

Tople zime v zadnjih letih so v prid manjši porabi, izjemno vroča poletja pa povzročajo večjo porabo električne energije v poletni sezoni in dodatno vplivajo na manjšo proizvodnjo iz hidroloških virov zaradi nizke količine padavin. Čeprav so se cene energentov v primerjavi s turbulentnim letom 2022 stabilizirale, so glede na prejšnja obdobja še vedno ostale povišane. Cene plina in elektrike za prebivalce v regiji so v povprečju nižje v primerjavi s CEE4 (Poljska, Madžarska, Romunija in Češka), a v povprečju manj obremenjene z davki in dajatvami.

Slovenija je v obeh primerih izjema, saj sta ceni plina in elektrike med najvišjimi v celotnem vzorcu. Slovenija je v času energetske krize subvencionirala energetska podjetja, saj je v okviru ukrepov za omejevanje življenjskih stroškov vzpostavila zgornjo mejo cen električne energije (do konca leta 2024) in zemeljskega plina (do aprila 2024 ali konca ogrevalne sezone). Analitiki ne vidijo, da bi bilo namenov za podaljšanje v letu 2025, še posebej, ker so se cene na trgu nekoliko stabilizirale, se pa razmišlja o podaljšanju ukrepov, povezanih s podporo obnovljivim virom energije. Slovenija je sprejela Nacionalni energetski in podnebni načrt 2024 z ambicioznimi nameni, da bi z zmanjšano rabo premoga občutno zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida in do leta 2030 tretjino porabljene energije proizvedli iz obnovljivih virov.

Podobno bodo na Hrvaškem s sedmim paketom ukrepov za zaščito pred rastjo dvakrat podražili elektriko in plin, a še vedno subvencionirano. Zaradi sušnega obdobja, ki je zmanjšalo proizvodnjo v hidroelektrarnah (eden ključnih virov energije na Hrvaškem) in šibkejše proizvodnje v termoelektrarnah (zaradi remonta TE Plomin 2), je Hrvaška v tretjem četrtletju povečala uvoz električne energije leta 2024 in s tem povečal svojo energetsko odvisnost. Dobra novica za Hrvaško pa je proizvodnja iz sončnih virov, ki se je v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta podvojila, kar podpira preusmeritev proizvodnje na obnovljive vire energije.

V Srbiji so cene plina in elektrike za prebivalstvo že večkrat uskladili in zaenkrat nič ne kaže, da bo do podražitev prišlo, čeprav to ne bi bilo presenečenje, saj so cene med najnižjimi v regiji. Dobava plina je še vedno odvisna od Rusije, del pa prihaja iz Azerbajdžana. V proizvodnji energije prevladujejo termoelektrarne, zato je trenutno poudarek na izgradnji sončnih in vetrnih elektrarn (najpogosteje podprtih s sredstvi EU in razvojnih bank), ki bodo omogočile boljši ekološki profil proizvodnje.

Cene elektrike za prebivalstvo v Severni Makedoniji so med najnižjimi v širši regiji, medtem ko so cene plina druga zgodba, vendar je zemeljski plin v gospodinjstvih na splošno slabo rabljen. Cena električne energije se je v povprečju celo nekoliko pocenila, saj so uvedena obdobja poceni tarif. Proizvodnja električne energije je vse bolj odvisna od sončnih virov, tako je bila proizvodnja sončne energije v juliju 2024 šestkrat večja kot v enakem obdobju leto prej, k čemur je prispevalo tudi sončno poletje. Julija 2024 je delež sončne energije znašal približno sedem odstotkov celotne neto proizvedene energije, leto prej precej nad odstotkom, zmogljivosti pa se širijo. Pred kratkim je bila predana v uporabo sončna elektrarna GEN-I na lokaciji Kvadravcev.

Bosna in Hercegovina ima najnižjo ceno električne energije za prebivalstvo v regiji, kar kaže na možnost rasti cen. V federaciji BiH so se cene električne energije od letošnjega avgusta zvišale za približno deset odstotkov, medtem ko se v Republiki Srbski cena ni spremenila. V obdobju od maja do julija 2024 je bila proizvodnja iz hidroelektrarn medletno bistveno nižja, zato je bil nižji neto izvoz (BiH je neto izvoznica električne energije, torej več električne energije izvozi kot uvozi). Zemeljski plin je v celoti odvisen od uvoza, zato je cena, ki jo plačujejo uporabniki, delno prilagojena tržni ceni.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar