"Razpoložljivi gospodarski kazalniki za Slovenijo na prehodu v drugo četrtletje kažejo na izboljšanje v predelovalnih dejavnostih in trgovini," v ekonomskem ogledalu ugotavlja Urad za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar). Ob tem se je medletna rast potrošnje trajnih dobrin gospodinjstev po predhodnih podatkih v začetku drugega četrtletja nadaljevala.
Tudi gospodarstvo evrskega območja je v prvem četrtletju okrevalo, Evropska centralna banka (ECB) pa v prihodnjih četrtletjih pričakuje nadaljevanje rasti. K 0,3-odstotni četrtletni rasti gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju sta prispevali neto trgovinska menjava in zasebna potrošnja. "Podobna rast naj bi se glede na razpoložljive kazalnike v drugem četrtletju nadaljevala," ocenjujejo na Umarju.
ECB v junijski napovedi pričakuje, da bo rast BDP v letu 2024 znašala 0,9 odstotka, v naslednjih dveh letih pa naj bi se okrepila na 1,4 in 1,6 odstotka. Realni razpoložljivi dohodek naj bi se ob rasti plač in izboljšanju zaupanja še naprej zviševal, kar bo spodbujalo zasebno potrošnjo, ki bo glavno gonilo gospodarske rasti.
Preberi še
Bo Golob upošteval interes slovenske avtoindustrije in zavrnil 'kitajske carine'?
Ekonomist Jože P. Damijan: Carine so politično motiviran in neučinkovit ukrep komisije.
17.06.2024
Banka Slovenije: Gospodarstvo se bo okrepilo za 2,5 odstotka
Popravki posledica visoke zaposlenosti, rast realnih dohodkov in izboljševanje zaupanja v gospodarstvu.
11.06.2024
Slovenski izvozniki na konju: Aprila skoraj 50-odstotna rast izvoza
Prednjačijo visoke vrednosti poslov oplemenitenja.
04.06.2024
Slovenska inflacija najnižje po septembru 2021
Nazadnje se je pod mejo treh odstotkov spustila jeseni leta 2021.
31.05.2024
Znižuje se tudi inflacija, ECB pa pričakuje, da bo tudi v prihodnje postopoma upadala, zato je na junijski seji znižala ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Po napovedi ECB naj bi HICP inflacija letos znašala 2,5 odstotka, naslednji dve leti pa naj bi se ob nadaljnjem popuščanju stroškovnih pritiskov še umirila, na 2,2 in 1,9 odstotka.
Zbrali smo glavne ugotovitve Umarja glede slovenskega gospodarstva:
- Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po precejšnjem skrčenju v marcu aprila povečala in približala ravnem iz prvih dveh mesecev leta. Proizvodnja se je okrepila predvsem v tehnološko zahtevnejših panogah, v tehnološko manj zahtevnih pa so ravni proizvodnje aprila še zaostajale za tistimi iz začetka leta.
- V povprečju prvih štirih mesecev sta bila izvoz in uvoz blaga še vedno medletno manjša. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je maja izboljšalo, so pa izvozna naročila še naprej na zelo nizki ravni.
- Po visoki rasti v začetku lanskega leta se aktivnost v gradbeništvu ob mesečnih nihanjih postopoma znižuje. Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila v prvih štirih mesecih za 3,2 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani.
- Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu je bilo maja nekoliko slabše kot mesec prej, a boljše kot maja lani.
- Ob pomanjkanju ustrezne delovne sile ostaja rast plač kljub padajočim stopnjam rasti, razmeroma visoka. V prvih treh mesecih je bila nominalna rast povprečne bruto plače 7,1-odstotna, nižja kot v prejšnjih četrtletjih.
- Rast števila delovno aktivnih je bila marca zaradi metodološke spremembe nekoliko višja kot v zadnjih mesecih lanskega leta. Še naprej je izhajala iz večjega števila delovno aktivnih tujih državljanov, med dejavnostmi pa so izstopale gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti.
- Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja znižala na 2,5 odstotka, kar je najmanj po septembru 2021.
- Tudi rast cen storitev se umirja (medletno 4,1 odstotka), je pa še razmeroma visoka v primerjavi z drugimi skupinami.
- Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je aprila ob višji osnovi nekoliko znižala (0,9 odstotka) kljub mesečnemu zvišanju. Do upočasnitve rasti je prišlo zaradi večjega medletnega padca obsega kreditov podjetjem in nefinančnim družbam, ki je bil podoben kot konec preteklega leta (−5,3 odstotka).