Nova nuklearka: Ali Slovenija ponavlja nemške napake?

Po odločitvi za razpis posvetovalnega referenduma se v Sloveniji razgreva politična razprava o smiselnosti gradnje nove jedrske elektrarne. Na dan prihajajo podatki o zakulisnih dogovorih politikov in lobističnih pritiskih.

V razpravah se pogosto omenja Nemčija, ki je z odločitvijo za predčasno zaprtje jedrskih elektrarn in hitrim prehodom na obnovljive vire energije povzročila pretres na energetskem trgu in rast cen elektrike v Evropi ter s tem škodovala tudi domači industriji.

Kako nemški okoljski ekonomist gleda na odločitev o novem bloku jedrske elektrarne pri nas?

Jonas Sonnenshein je Nemec, ki je iz okoljske ekonomije doktoriral na Švedskem, zdaj pa živi v Sloveniji. Je dober poznavalec energetskih sistemov, kot Nemec dobro pozna tudi razmere v največjem evropskem gospodarstvu. Z njim smo se pogovarjali o dilemah gradnje nove nuklearke v Sloveniji, prehodu na obnovljive vire in izkušnjah iz Nemčije.

Urban Červek

Okoljske organizacije se zavzemate za zniževanje izpustov toplogrednih plinov, obenem pa ste tudi kritične do velikih energetskih projektov. Prav te dni se je razvnela burna razprava okoli načrtov za gradnjo nove jedrske elektrarne v Sloveniji. Ta naj bi prispevala k znižanju izpustov. Kakšno je vaše stališče do JEK 2?

Nisem proti jedrski energiji kot taki. Slovenija vsekakor potrebuje delovanje sedanje nuklearne elektrarne do leta 2043 za uspešno preobrazbo elektroenergetskega sistema. Elektrarna je amortizirana, elektrika, ki jo proizvaja, je dokaj poceni. Tudi če upoštevamo plačila za stroške odlaganje odpadkov in razgradnjo elektrarne. Če se bo splačalo vlaganje v posodobitev in varnost, bi lahko njeno delovanje še podaljšali. Ampak to vprašanje bo aktualno v prihodnosti.

Glede JEK 2 sem zelo skeptičen. Predvsem iz ekonomskega vidika, pa tudi okoljskega. Za boj proti podnebnim spremembam so zelo pomembne kumulativne emisije. Ni pomembno le to, da dosežemo neto nič izpuste CO2 do leta 2050, ampak je zelo pomembno, kako pridemo do tega cilja. Slabo je, če vse stavimo na en velik projekt, ki bo začel delovati šele 2040, če sploh. In zaradi tega ne delamo dovolj na drugih področjih.

To je dolgotrajen projekt. Slovenija je majhna država, ima le omejeno število inženirjev, energetskih podjetij, človeških virov v javni upravi. Če zdaj vsi pripravljajo zakon o JEK 2 in si prizadevajo za njegovo umestitev v prostor, potem obenem ne delajo na investicijah v distribucijsko omrežje, v gradnjo novih obnovljivih virov.

Ne verjamem, da bo šel razvoj obnovljivih virov v Sloveniji enakovredno in vzporedno s pripravami na gradnjo JEK 2. Projekt JEK 2 bo vplival na razvoj obnovljivih virov.

Poleg tega tudi investitor sam ni prepričan, da bo ekonomika vzdržala. Če bomo elektrarno zgradili do leta 2040, bomo nato 30 let odplačevali posojila. Sama cena proizvodnje elektrike iz JEK 2 pa bo relevantna šele od leta 2070 dalje.

Slovenija ni Savdska Arabija, da bi lahko z gotovino financirala gradnjo. Po najbolj optimističnem scenariju bomo lahko zagotovili 25 odstotkov lastniškega kapitala. To pomeni, da bomo morali za 75 odstotkov stroškov najeti posojila. To je problematično predvsem ob zamudah pri gradnji. In do teh je prišlo pri vseh evropskih projektih. Pri zamudi se nakopičijo obresti, ker pozitivnega denarnega toka še ni, saj prodaje elektrike še ni, obresti pa je že treba začeti odplačevati. Takrat se zavrti zelo negativen cikel.

Skeptičen sem tudi z vidika trendov. Cena elektrike iz jedrskih elektrarn v zahodnem svetu se je povečala, medtem ko se povečuje tudi obseg elektrike iz obnovljivih virov. V Nemčiji je bilo pred 25 leti iz obnovljivih virov le štiri odstotke elektrike, danes pa je ta delež pri 60 odstotkih! Zato imamo obdobja, ko je elektrika brezplačna ali pa je cena celo negativna. Kaj je lepšega, kot da ti plačajo, da porabiš elektriko?

Razvoj je torej zelo dinamičen. Biti prva država v tako imenovani jedrski renesansi se mi zdi z ekonomskega vidika nesmiselno.

Tudi direktor Gen Energije Dejan Paravan je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal, da ključnih postavk v prihodnosti ni mogoče napovedati, tudi cene elektrike ne.

Se strinjam. Tega se zavedajo tudi pri investitorju. Mi govorimo o obdobju med letoma 2040 in 2120. Najboljše informacije, ki jih imamo, so iz cen elektrike na borzah. Tam se pogodbe sklepajo za najdlje do leta 2034. In vsi podatki kažejo, da cena bazne elektrike [kot jo proizvajajo nuklearke] pada. To je podatek, ki pokaže, v katero smer gredo cene – te padajo. Na to stavijo ljudje, ki so v to zgodbo veliko bolj vpleteni, kot sem sam. Podatki pravijo, da bo cena bazne elektrike v prihodnosti nižja.

Torej okoli leta 2040 bi na trg prišli z elektriko iz nove nuklearke. V prvih letih obratovanja so cene elektrike ključne, takrat potrebuje elektrarna pozitiven denarni tok. Če bodo takrat cene prenizke, bo elektrarna potrebovala subvencijo, kar bo pomenilo ekonomsko katastrofo.

Že pri Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) se je pokazalo, kako težko za državo je vzdrževati proizvodnjo elektrike, ki ustvarja izgubo.

Tako je. Trenutno kazalniki ne kažejo, da bi bil ekonomsko projekt upravičen, tveganje je zelo veliko. Obenem ne pravim, da bo alternativa poceni. Elektrika iz sončnih elektrarn bo morda res poceni, vendar je treba prišteti še omrežnine in vse druge storitve. To vidimo v Nemčiji.

Elektrika sama je izredno poceni. Če pa dodamo vse prispevke in omrežnine, postane zelo draga. V to smer bo šel razvoj tudi pri nas. Ne trdim, da bo elektrika z obnovljivih virov noro poceni. Vendar gre ekonomika vsekakor v to smer. Poleg tega lahko ekonomiko pri obnovljivih virih obvladujemo in se sproti prilagajamo.

Tudi če se na referendumu odločimo za JEK 2, menim, da elektrarne na koncu ne bomo gradili. Bomo pa v teh letih porabili veliko virov za ta projekt. Obenem te vire, od denarja do znanja in človeških virov, potrebujemo za zeleni prehod. Zdaj veliko inženirjev, ki so med najbolj pametnimi ljudmi, sodeluje zgolj pri projektu JEK 2. V tem smislu je boljše odpisati JEK 2 in izbrati drugo pot. Ampak se zavedam, da obstajajo drugačna mnenja. Sam preprosto ne vidim poti, kako bi lahko ta projekt 'šel skozi', čeprav nisem proti jedrski energiji.

Poročali smo o znižanju proizvodnje nuklearnih elektrarn v Franciji in Španiji letos zaradi nizkih cen elektrike zaradi visoke proizvodnje iz sončnih elektrarn. Ob tem smo se vprašali, kdo je tako pogumen, da gre pri takšnih trendih v investicijo v novo nuklearko.

Po trenutnih izračunih bi moral JEK 2 za predvideno ekonomiko obratovati 98 odstotkov časa. 98 odstotkov! Razen v času remonta, seveda. To pomeni nenehno delovanje, tudi poleti.

Glede na sedanji tempo razvoja mi ni jasno, kako bo v letih od 2040 naprej jedrska elektrarna v poletnih mesecih lahko elektriko sploh prodala z dobičkom.

Nemčija se pogosto omenja kot primer slabe prakse, ker so predčasno zaprli nuklearne elektrarne. Kako vi ocenjujete to odločitev?

Zgodbo zelo dobro poznam, na to temo sem s kolegom celo napisal krajšo knjigo. Če gledamo na vprašanje z vidika inženirja, je bila odločitev vsekakor napaka. Če bi jaz odločal, bi vsekakor najprej izbral zaprtje vseh termoelektrarn na premog. Ampak to v Nemčiji politično ni bilo mogoče. Premogovne regije so že tako ekonomsko prikrajšane, bistveno več ljudi v Nemčiji dela v tej dejavnost. Poleg tega je v Nemčiji že od hladne vojne zelo močno protijedrsko gibanje, ki je postalo del političnega establišmenta.

Zanimivo je, da je odločitev o zaprtju nukleark in zelenem prehodu, ki jo danes vsi kritizirajo, sprejela krščansko demokratska stranka CDU Angele Merkel, ne Zeleni. Sam bi zagotovo zagovarjal drugačno odločitev, ki pa politično ni bila mogoča.

Kljub temu je imel svet korist od nemškega izhoda iz jedrske energije. S tem se je močno pospešil razvoj obnovljivih virov, prav zaradi povpraševanja iz Nemčije. To brez opustitve jedrske energije ne bi bilo mogoče. Nemčija je namreč potrebovala nadomestilo za jedrsko energijo, in to so bili obnovljivi viri.

Se strinjam, Nemčija je za to veliko plačala, ampak korist pa imamo mi vsi. Razvoj sončne energije v Indiji, v Italiji, na Kitajskem, bi bil občutno počasnejši brez Nemčije. Čeprav Nemčija od padca cen elektrike zdaj nima veliko koristi, saj industrija državo počasi zapušča, pa imajo koristi drugod po svetu. To pa je bila napaka iz vidika nacionalnega interesa. Nemčija je pač plačala, da je bila prva.

In tudi zato se mi zdi nenavadno, da isti ljudje v Sloveniji, ki močno kritizirajo Nemčijo, predvsem iz jedrskih krogov, zagovarjajo to, da bi bila Slovenija prva med državami tako imenovane jedrske renesanse. Pri čemer ni vzpostavljenih dobavnih verig, ni množične proizvodnje, ni kadrov, ničesar. In bo proces noro drag. In mi želimo biti prvi! S tega vidika ponavljamo napako Nemčije, ki jo tako radi kritiziramo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar