Analiza BBA: Poslovanje 10 regionalnih proizvajalcev brezalkoholnih pijač

Rast cen v regiji Adria ni prizanesla niti panogi brezalkoholnih pijač. Veliko povpraševanje potrošnikov v regiji pa je proizvajalcem brezalkoholnih pijač omogočilo, da so svoje rastoče stroške prenesli na prodajne cene.

Proizvajalci brezalkoholnih pijač v regiji Adria so leta 2022 znatno zvišali cene in te nato leta 2023 še poviševali. Cene življenjskih potrebščin so ohranile podobno stopnjo rasti in od januarja do novembra 2023 presegale povprečje celotne potrošniške košarice. Glavno vlogo pri spodbujanju splošne rasti cen je imela stroškovna struktura, na katero so vplivale cene energentov, plač in vhodnih surovin.

Celotna analiza je dostopna na povezavi.  

Analiza cen surovin, vključno s sadjem, sladkorjem in koruznim sirupom, je pokazala močno pozitivno korelacijo s cenami brezalkoholnih pijač. Cene sadja so bile najbolj povezane (za približno 80 odstotkov), sledile so jim svetovne cene sladkorja (72 odstotkov) in cene koruze (62 odstotkov). Leta 2022 se je povprečna cena sladkorja na letni ravni zvišala za 5,5 odstotka, PET (polietilen teraftalat) je imel skromno 0,7-odstotno medletno rast, medtem ko je imel pomarančni koncentrat turbulentno leto, saj se je povprečna cena na letni ravni precej zvišala, in sicer za 42 odstotkov.

K tako velikemu porastu cen pomarančnega koncentrata je prispevala tako imenovana bolezen rumenega zmaja, neozdravljiva okužba, zaradi katere citrusi postanejo zeleni in grenki. Te težave so se leta 2023 še stopnjevale, saj je bila povprečna cena za 71,6 odstotka višja v primerjavi s preteklim letom in za 144 odstotkov višja v primerjavi z letom 2021.

Zviševanje plač v proizvodnji brezalkoholnih pijač je skupaj z visoko inflacijo še povečalo stroškovne pritiske v industriji. Plače v proizvodnji brezalkoholnih pijač (v absolutnem smislu) v regiji so bile v prvih devetih mesecih leta 2023 nad povprečjem, saj proizvodnja zahteva znaten delež kvalificirane delovne sile. V povprečju so bruto plače v segmentu proizvodnje pijač v letu 2022 v primerjavi s povprečno plačo intenzivneje rasle, leta 2023 se je rast nekoliko umirila.

Leta 2022 so ta podjetja doživela omembe vredno rast prodaje, ki sta jo poganjala dva ključna dejavnika: znatno okrevanje prodajnega kanala zunaj domačega prodajnega mesta in cenovni ukrepi, izvedeni za zaščito končnega rezultata pred znatnimi stroškovnimi pritiski. Ta dvojni učinek je prispeval k dvomestni povprečni stopnji rasti.

Analiza 10 regionalnih pijačarjev

Čeprav so ta podjetja leta 2022 imela opazno rast prodaje, so na dobičkovne marže negativno vplivali višje cene surovin, višji stroški energije in plače. Zlasti marže EBITDA (prihodki pred obrestmi, davki in amortizacijo) so se pri desetih izbranih podjetjih v povprečju zmanjšale za več kot dve odstotni točki, pri čemer so družbe Atlantic Cedevita, Fructal in Knjaz Miloš utrpele zmanjšanje za več kot pet odstotnih točk.

V analizi izstopajo hčerinske družbe Coca-Cole. Kljub skupnemu lastništvu so med njimi razlike, ki vplivajo na finančne kazalnike. Ključna razlika je v tem, da družba Coca-Cola Slovenija nima lastnega proizvodnega obrata, ampak izdelke pridobiva od hrvaškega podjetja.

Coca-Cola Slovenija izdelkov ne more prodajati po veliko višjih cenah kot njena hrvaška sestrska družba, kar dokazuje cena na enoto zaboja. To lahko pomeni, da Coca-Cola Hrvaška  svoje izdelke prodaja praktično po nabavni vrednosti, kar lahko pojasni bistveno manjše marže hrvaškega podjetja. Po drugi strani pa ni logično, da slovenska sestrska družba ustvarja višje dobičke, saj je davek na dobiček v Sloveniji nekoliko višji kot na Hrvaškem. Kot rečeno, je logiko zatem težko razumeti.

Štiri Coca-Coline hčerinske družbe v regiji so leta 2022 beležile povprečno 25,4-odstotno medletno rast prodaje. Gonilo rasti prodaje na Hrvaškem in v Sloveniji je bilo povečanje količin, medtem ko sta hčerinski družbi v BiH in Srbiji imeli večje koristi od povečanja cen kljub povečanju količin. Največje povečanje obsega se nanaša na hrvaško družbo s 13,5-odstotno medletno spremembo, medtem ko se je cena na enoto v družbi B&H medletno najbolj povečala, in sicer za 14 odstotkov.

Pri analizi stroškov na zaposlene lahko opazimo izrazite razlike med državami v primeru podjetja Coca-Cole in njihovimi konkurenti. Na Hrvaškem ima družba Coca-Cola za 61 odstotkov višje stroške na zaposlenega kot njeni konkurenti. V Srbiji ima za 132 odstotkov višje stroške na zaposlenega kot njen konkurent Knjaz Miloš. V Sloveniji je ta številka za 22 odstotkov višja v primerjavi z družbo Radenska, v BiH pa je za 56 odstotkov višja v primerjavi z družbo Sarajevski kiseljak. Še ena zanimiva podrobnost je dejstvo, da družba Coca-Cola Srbija ustvari skoraj enake stroške na zaposlenega kot njena sestrska družba na Hrvaškem, kar je nepričakovano glede na veliko razliko med splošnimi plačami na ravni države.

Da bi poudarili pomen ustreznega upravljanja obratnega kapitala, smo izračunali korelacijo med neto obranim kapitalom (NWC) kot odstotkom prodaje in donosnostjo vloženega kapitala za leto 2022. Rezultat je negativna korelacija v višini ‒0,74, ob tem pa velja, da nižji ko je NWC v odstotku prodaje, višja je donosnost vloženega kapitala, pri čemer je korelacija precej močna in negativna.

Fructal je podjetje z najnižjo donosnostjo na kapital in najvišjim neto obratnim kapitalom (NWC) kot odstotkom prodaje z veliko razliko v primerjavi z drugimi primerljivimi podjetji v skupini. Če pogledamo globlje vzroke visokega neto obratnega kapitala družbe Fructal, je to predvsem visoko stanje zalog. Fructalovo povprečje inventurnih dni je 143 dni, kar je trikrat več od povprečja primerljivih podjetij (brez podjetja Fructal).

Prihodnje poslovanje industrije brezalkoholnih pijač določajo dejavniki, kot so vhodne cene, konsolidacija tržnega deleža na drobno in vse večje povpraševanje po bolj zdravih alternativah. Cene vhodnih surovin so se leta 2023 še naprej gibale v negativnem trendu, leta 2024 pa na tem področju ne pričakujemo olajšanja.

Za slovenski in bosansko-hercegovski trg maloprodaje je značilna precejšnja tržna konsolidacija, saj prvi trije igralci obvladujejo med 60 (Slovenija) in 64 odstotkov (BiH) tržnega deleža. Na Hrvaškem in v Srbiji je konsolidacija trga nekoliko manjša, vendar pričakujemo nadaljnjo konsolidacijo, zlasti podjetij, ki jih označujemo kot diskonta in so širše prisotna v regiji.

Glede na naraščajočo željo po alternativnih pijačah bodo podjetja, ki strateško usmerjajo diverzifikacijo portfelja in raziskujejo nove tržne poti, verjetno vzpostavila močnejši dolgoročni položaj. Tista, ki še ne raziskujejo alternativnih pijač, so lahko v slabšem položaju, saj se priložnost za to morda izteka. Poleg tega širitev portfeljev na bolj tradicionalne izdelke potrošniških pijač, kot je kava, predstavlja obetavno pot. Podjetje Jamnica je nedavno napovedalo sodelovanje z družbo Nestle za distribucijo kavnih izdelkov v sektorju HoReCa (hoteli, restavracije in catering), medtem ko podjetja Coca-Cola že nekaj časa distribuirajo kavo Costa.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar