Gradbena dejavnost v regiji v zadnjih petih letih kaže neenotno sliko. Slovenija, Srbija in Hrvaška so imele bolj pozitivna gibanja, medtem ko je v BiH ter Severni Makedoniji gradbeništvo utrpelo padec. To je bilo glavno gonilo pozitivnih trendov v potrošnji izdelkov za prenovo doma, podprto s povečanjem dohodkov gospodinjstev v prejšnjih letih, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.
Celotno analizo lahko preberete na strani Bloomberg Adria Insight.
Splošno močno makroekonomsko okolje v preteklih letih je pripomoglo k naraščanju potrošnje v segmentu opremljanja domov, presenetljivo celo hitreje kot na ravni EU. Poraba za izboljšave doma ali stvari, ki jih ljudje naredijo sami (DIY), je izrazito porasla v času pandemije ter pojavom prakse dela od doma, saj so ljudje več časa preživeli doma.
Preberi še
Lani desetino manj gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe kot v 2022
Pri nestanovanjskih stavbah je bilo lani število izdanih gradbenih dovoljenj skoraj enako kot v 2022.
19.01.2024
Gradbeništvo v Sloveniji še raste, ovira ga pomanjkanje kadra
Enkratni učinek v letu 2024, ki bo spodbudil gradbeno aktivnost, bo izhajal iz okrevanja po poplavah.
15.01.2024
Panoga prenove domov je na splošno razdrobljena in vključuje dve pomembni sestavini: blago, ki velja za nujno potrebno pri prenovi (večinoma je to povezano s popravili na domu), in opcijsko blago (kot je vrtna oprema), zato je dinamika povpraševanja oziroma cene nekoliko neenotna in pogosto specifična za posamezen izdelek.
Poleg tega so za ta segment trgovine značilni različni maloprodajni formati. Na Hrvaškem in v Sloveniji tako lahko opazimo prevladujoč tržni položaj večjih trgovin z opremo za domačo prenovo, ki pokrivajo precejšen del trga – Bauhaus je s svojimi prisoten tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Analiza je med podjetji s slovenskega trga vključila tudi Merkur, ki pa je bil po prihodkih najmanjše analizirano podjetje v regijski analizi.
Na drugi strani so na trgu tudi specializirane trgovine (kot so trgovine s ploščicami, trgovine z notranjo opremo, trgovine s svetili, prodajalne sanitarij), trgovine z gradbenim materialom in pripadajočo opremo ter trgovine z leseno gradnjo. Tako je predvsem v Srbiji, Severni Makedoniji ter BiH, kjer je trg razdrobljen in pretežno lokalno usmerjen.
Na trgih z majhno konsolidacijo (Srbija), kjer je le malo velikih multinacionalnih igralcev (kot je Bauhaus), se izdelki za domačo prenovo večinoma prodajajo prek verig drugih podjetij, ki pogosto niso specializirana zgolj za prodajo tovrstnih izdelkov.
Marža narasla, a nato znova upadla
Celotna prodaja je v trgovinah z izdelki za prenovo domov leta 2022 dosegla 1,2 milijarde evrov, kar kaže na medletno rast, pri čemer je bila najpomembnejša povprečna rast prodaje v primerjavi s prejšnjim letom, in sicer 13,5 odstotka leta 2022 in 10,1 odstotka leta 2021. Rast so spodbujale predvsem želje po izboljšavah doma, ko je bilo zaradi pandemije oteženo druženje, ljudje pa so več časa preživeli doma.
Najvišja dobičkonosnost je bila zabeležena v letu 2021 s 14,7-odstotno povprečno maržo EBITDA in 10,6-odstotno povprečno maržo EBIT, analitiki pa so del te rasti pripisali tudi rasti cenovnega obsega.
Rast trga stanovanjske prenove, ki se je ljudje lotevajo sami, se odraža v povečanem povpraševanju po izdelkih. Ta je delovala kot vzvod za širitev maloprodajne mreže in razvoj alternativnih načinov nakupovanja prek spletnih platform in platform 'klikni in prevzemi'. Zato je prišlo do širjenja maloprodajne mreže, saj skoraj vsi trgovci v enaki skupini v povprečju odprejo eno novo maloprodajno trgovino na leto.
Analitiki BBA: "Ne nazadnje k rasti prihodkov skupine v letu 2022 prispeva širitev prodajne mreže, ki jo spremlja rast prodajnih cen zaradi prelivanja višjih vhodnih stroškov."
Primerljivi prodajalci so leta 2021 izkoristili povečano povpraševanje za zvišanje maloprodajnih cen, kar je povzročilo dvojni učinek povečanja cen in obsega, kar je privedlo do rasti povprečne bruto marže za 1,4 odstotne točke na 25,6 odstotka. Pritiski na dobavne verige in povečanje vhodnih stroškov je nato leta 2022 vodilo v znižanje bruto marže, čeprav so povišane cene iz preteklega leta ostale nespremenjene.
Poleg materialnih stroškov so najpomembnejši strošek zaposleni, narekujeta pa ga razvitost prodajne mreže in obseg prodaje posameznega konkurenta.