V letu 2022 so trgovci na drobno ob praktično nespremenjenemu številu zaposlenih močno povečali produktivnost in beležili dvomestno rast prihodkov. Trgovci so to rast delili s svojimi zaposlenimi, saj so se jim stroški dela povečali za 14 odstotkov, skoraj za toliko, kot se je povečala prodaja.
Čeprav je trgovina na drobno delovno intenzivna dejavnost, smo na primeru 12 največjih trgovskih verig v regiji Adria ugotovili, da stroški zaposlenih v celotnih prihodkih od prodaje v povprečju predstavljajo le zmernih 10 odstotkov.
Splošna težava te panoge je pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Glavna razloga za beg zaposlenih so slabi delovni pogoji in nizke plače, ki so najpogosteje pod ravnjo potrošniške košarice. Ta težava se vse pogosteje rešuje z "uvozom" delavcev iz držav izven Evropske unije, dvig plač pa ostaja pomemben instrument, ki skuša težavo omiliti v izrazito inflacijskem okolju.
Preberi še
Analiza: Trgovci spreminjajo strategije upravljanja nepremičnin
Strategija intenzivnega nakupa nepremičnin s širitvijo prodajne mreže je zastarela, saj je dodatno zadolževala podjetja.
30.12.2023
Slovenska trgovina na drobno počasi okreva
Septembra po petih mesecih rast, predvsem na račun rasti na novo registriranih vozil.
27.10.2023
Konzum odprl prvo pametno trgovino: Blagajničarjev ni, je pa 150 kamer
V novi trgovini je na voljo 1700 artiklov.
20.09.2023
Če primerjamo podjetja v regiji, vidimo, da slovenski trgovci beležijo najvišje stroške na zaposlene. Ta podatek ni presenetljiv glede na višjo raven razpoložljivega dohodka v državi, torej dražjo delovno silo in večjo obremenitev plač. Če pa upoštevamo, da imajo slovenska podjetja tudi višjo stopnjo drugih poslovnih stroškov, je jasno, da imajo največ izzivov pri prenosu povečanih stroškov na kupce, zato trpijo večji pritisk na stopnje dobička v primerjavi s svojimi regionalnimi konkurenti.
Najnižje stroške na zaposlenega sta beležila Mercator v Srbiji in Konzum v BiH. Ti družbi izplačujeta nižje plače v primerjavi s svojimi konkurenti z istega trga, kar po svoje nosi negativne posledice. Zaposleni v teh podjetjih tako prinašajo najnižjo stopnjo produktivnosti v celotni regiji, če gledamo prihodke od prodaje na zaposlenega.
Po produktivnosti diskontni trgovci izstopajo od tradicionalnih, kar ni presenetljivo glede na njihov poslovni model, ki temelji na nižji ravni storitev v trgovini. Tako je v Hoferju v Sloveniji in Lidlu na Hrvaškem bila prodaja na enega zaposlenega štirikrat višja od najmanj produktivnega konkurenta iz regije.
Trgovci so tradicionalno usmerjeni v rast produktivnosti na zaposlenega, kar je bilo v letu 2022 tudi doseženo. Do takšnega izboljšanja pa ni prišlo zaradi poslovnih ali tehničnih izboljšav. Temveč predvsem zaradi rasti nominalne vrednosti prodanega blaga, ki jo je spodbujala rast vhodnih stroškov pod vplivom inflacije. Prodaja na zaposlenega se je v opazovani skupini podjetij v povprečju povečala za 12-odstotno, medtem ko je bila rast prihodkov v letu 2022 podobno 14-odstotna. Produktivnost trgovci povečujejo z avtomatizacijo procesov in skladišč, uvedbo samopostrežnih blagajn in robotov za spletno naročanje. Avtomatizacija zmanjšuje število zaposlenih in rešuje problem pomanjkanja delovne sile.
Makroekonomski podatki za leto 2023 kažejo, da je trend rasti plač v celotni dejavnosti trgovine na drobno še vedno prisoten, četudi je bistveno nižji glede na trend iz leta 2022. Kakšen učinek bo to imelo na poslovanje družb in kako bo rast vplivala na dobičkonosnost, bomo videli, ko bodo finančna poročila za leto 2023 objavljena.
