Analiza: Turizem okreva s polno paro, Hrvaška regijska velesila

Turistični sektor v regiji Adria je leta 2022 izkazoval vidne znake popandemične krepitve, obenem pa se kaže prostor za izboljšave. Analiza, ki so jo pripravili analitiki Bloomberg Adria, kaže, da je sosednja Hrvaška nesporni velikan v regiji Adria, saj dosega največje število prenočitev in največje prihodke od turizma v regiji.

Na pomen hrvaškega turizma opozarjajo številke, saj naša južna soseda ustvari kar 65 odstotkov vseh nočitev in 78 odstotkov vseh prihodkov, povezanih s turizmom v regiji. Njeni najbližji tekmici, Slovenija in Srbija, denimo "poročata o sedemkrat manjšem številu prenočitev in štirikratniku manjšega števila prihodkov v primerjavi s hrvaškim turizmom", navajajo analitiki. Preostali dve državi Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija imata skromnejši turistični sektor z manjšim številom prenočitev in prihodki, kažejo podatki.

Celotno analizo si preberite tukaj.

Slovenski turizem na predpandemski ravni, Srbija z eksplozivno rastjo

Srbija je izstopala z najvišjimi stopnjami rasti, zlasti 7,2-odstotno rastjo števila prenočitev, ki sta jo spodbudila povečanje obiska ruskih turistov in znatno okrevanje segmenta konferenčnega turizma. Sledi Bosna in Hercegovina s 4,3-odstotno rastjo števila prenočitev. Tudi Srbija je bila vodilna pri rasti prihodkov od turizma s 13,2-odstotno letno rastjo.

Če primerjamo leto 2022 z letom 2019 pred pandemijo, sta se Slovenija in Hrvaška vrnili na podobno raven prenočitev, medtem ko je Srbija za 21,8 odstotka presegla rezultate iz leta 2019. Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija pa še nista dosegli ravni pred pandemijo. "Prihodki od tujih turistov so se močno povečali, s povprečno 30-odstotno medletno rastjo v regiji Adria  v letu 2022," optimistično ugotavljajo analitiki. Rast je bila posledica naraščajoče inflacije in višjih cen nastanitev.

Rast prihodkov je bila najbolj opazna v Srbiji, kjer so se prihodki od turizma povečali za 55 odstotkov v primerjavi z letom 2021, za 72,3 odstotka pa v primerjavi z letom 2019.

Rast plač, a ne za podporno osebje

Rast plač v nastanitvenem sektorju je presegla regionalno povprečje, kar je bilo posledica močnega turističnega okrevanja, pomanjkanja delovne sile in inflacije. Kljub tej rasti so plače v turističnem sektorju, zlasti za podporno osebje, ostale razmeroma nizke. "V povprečju so plače v nastanitvenem sektorju v regiji Adria dosegale le 77 odstotkov skupnega regijskega povprečja, čeprav je to pomenilo rahlo izboljšanje v primerjavi z letom 2021," je mogoče razbrati iz analitskega poročila.

Hrvaška je izstopala kot največji delodajalec v nastanitvenem sektorju s šestodstotnim deležem celotne delovne sile v državi. Druge države v regiji so ostale pri približno odstotku delovne sile, zaposlene v nastanitvenih zmogljivostih, kar se ujema s povprečjem držav članic EU.

V Sloveniji je bila rast plač enomestna ob dejstvu, da ima Slovenija že zdaj najvišje plače v regiji. Kljub temu so plače v turističnem sektorju pogosto na ravni minimalne plače, kar zlasti velja za podporno osebje, zato je zvišanje minimalne plače pomembno vplivalo na splošno povečanje plač v nastanitvenem sektorju.

V regiji Adria je bila leta 2022 1,4-odstotna rast zaposlovanja v nastanitvenih objektih, pri čemer je bila močnejša rast opažena v Sloveniji in Srbiji zaradi sektorjev wellness in zimskega turizma.

Silovita rast prodaje, EBITDA kljub temu navzdol

Lani so večja turistična podjetja doživela znatno okrevanje po izzivih, ki jih je povzročila pandemija. Mediana rasti prodaje se je v primerjavi z letom poprej povečala za skoraj 77 odstotkov, pri čemer sta srbski podjetji Delta Hospitality in MK Mountain Resort poročali o največji rasti prodaje. Turistična podjetja so v svojih cenovnih strategijah upoštevala inflacijo, skupaj z nadgrajenim portfeljem nastanitev in povečanim številom prihodov turistov, kar je privedlo do visoke dvomestne rasti prodaje.

Kljub impresivni rasti prodaje se je stopnja dobičkonosnosti, merjena z EBITDA in maržo EBIT, leta 2022 v primerjavi z obdobjem pred pandemijo znatno zmanjšala. Povprečna in mediana marže EBITDA sta se leta 2022 zmanjšali za približno 5 odstotnih točk. "Pritisk na marže ni bil toliko posledica stroškov zaposlenih, saj so se ti povečevali počasneje kot prodaja, temveč kombinacije dejavnikov, vključno z vhodno inflacijo pri zaposlenih, stroških energije, hrane, vzdrževanja in drugem," ugotavljajo analitiki.  

Na splošno stroški zaposlenih predstavljajo največji delež prodaje (v povprečju 27 odstotkov), vendar je kljub izzivom na področju ponudbe delovne sile rast prodaje podjetij v primerjavi z letom 2019 uspela preseči naraščajoče stroške zaposlenih. Izzivi v zvezi s pomanjkanjem delovne sile so pri večini podjetij razen pri družbi Maistra povzročili zmanjšanje povprečnega števila zaposlenih. "Podjetja morajo najti strategijo za obvladovanje stroškov dela, saj prilagoditve cen na konkurenčnem turističnem trgu dosegajo skrajne meje," svarijo analitiki.

Kampi donosnejši od hotelov

V zadnjih letih je turistični sektor, zlasti na Hrvaškem, pritegnil znatne naložbe, in čeprav se ta zdi donosen, podrobnejši pogled na kazalnike, kot sta donos na kapital (ROE) in donos na vloženi kapital (ROIC), razkriva drugačno sliko. Kljub rekordnim letom je ROIC ostal v razponu od 5 do 6 odstotkov zaradi podarjene narave sezonskosti turizma v regiji, ki povzroča nizko stopnjo zasedenosti.

Analiza uspešnosti segmentov v hrvaških podjetjih kaže na različno dobičkonosnost po posameznih segmentih. Kampi prinašajo izjemne marže EBITDA, ki na splošno presegajo 50 odstotkov, medtem ko segment hotelov in letovišč običajno dosega marže v razponu od 25 do 30 odstotkov.

V zadnjih štirih letih so bile v turistični industriji izvedene obsežne naložbe v skupni vrednosti 680,5 milijona evrov, je mogoče razbrati iz poročila. V ospredju teh naložb so bila štiri hrvaška podjetja, zlasti Valamar. Kljub izzivom, kot so visoki stroški razvoja nepremičnin, pomanjkanje delovne sile, vpliv pandemije in inflacije, so turistična podjetja ohranila stabilne bilance s povprečnim razmerjem med dolgom in sredstvi v višini 48 odstotkov, k čemur so delno pripomogle tudi državne subvencije v času pandemije.

Naložbe so obsežne, vendar analitiki menijo, da morajo podjetja z vgrajenimi dolžniškimi pogodbami zaradi spreminjajočih se makroekonomskih razmer in naraščajočih obrestnih mer ostati pozorna pri načrtovanju svojih naložbenih strategij.

Morebiten vpliv zdrsa zahodnoevropskih gospodarstev?

Čeprav naj bi bilo leto 2023 še eno uspešno leto, ki ga bodo spodbudili presežni prihranki, zbrani med pandemijo, in odporen trg dela, se bodo turistična podjetja v prihodnjih letih spopadla z novimi izzivi, med katerimi so nekateri najpomembnejši dražje financiranje in morebitna stagnacija prihodov.

Poleg tega bi bil lahko negativen dejavnik tudi premik v strukturi gostov, to je manj pričakovanih prihodov turistov iz zahodnoevropskih držav v regijo srednje in vzhodne Evrope. Za ponazoritev: povprečni nemški turist na potovanju porabi približno 650 evrov, medtem ko povprečni poljski gost porabi približno 253 evrov. Makrookolje bo neizogibno vplivalo na to, kaj se šteje za diskrecijsko porabo, saj pričakujemo, da bo večina držav EU do konca leta 2023 vstopila v recesijo, pri čemer bodo najpomembnejše Nemčija, Italija in Avstrija.

"Kljub prevladujočim makroekonomskim izzivom bistvene oslabitve trga dela ne pričakujemo," optimistično sklenejo analitiki.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar