Analiza: Živilske trgovce v regiji pestijo konkurenca, inflacija in kadri

Glavna značilnost maloprodaje v regiji Adria je zelo skoncentriran in konkurenčen trg. Pet največjih igralcev si namreč deli med 70 in 80 odstotkov trga, so v svoji analizi maloprodaje zapisali analitiki Bloomberg Adria. Edina izjema je srbski trg, ki je nekoliko bolj razdrobljen zaradi veliko majhnih podjetij v zasebni lasti. Poleg tega so maloprodajni trgi v regiji Adria mešanica domačih in zahodnoevropskih trgovcev na drobno.

Koncern Fortenova je edini igralec na vseh štirih trgih in deluje pod blagovnimi znamkami Mercator, Idea in Konzum. Skoraj brez izjeme trgovci v regiji Adria beležijo rekordno negativno raven obratnega kapitala, kar je posledica tega, da- je cikel denarne konverzije negativen in nakazuje na to, da njihovo poslovanje dejansko financirajo dobavitelji (ki imajo tudi nekaj mesečne plačilne roke), so zapisali analitiki. 

Konverzija gotovine je merilo tega, kako hitro se inventar spreminja v gotovino oziroma prihodke. Leta 2022 je povprečni plačilni rok trajal 68 dni, medtem ko je bil promet zalog v povprečju 41 dni, povprečni rok izterjave terjatev pa samo osem dni. To pomeni, da so nabavo in prodajo zalog ter izterjavo denarja od kupcev izvedli pred poplačilom dobaviteljev.

Celotni analizo si preberite tukaj.

V Sloveniji na vrhu Mercator, drugi Spar

Maloprodajni diskontni trgovci z živili so se v zadnjih letih trdno zasidrali v regiji Adria. Čeprav ti v nobeni državi ne prednjačijo, imajo vsaj 25- do 30-odstotni skupni tržni delež. Največji je poleg Hrvaške prav v Sloveniji, kar je posledica enotnega evropskega trga, ki trgovcem omogoča brezcarinski uvoz blaga, ki ga v velikem obsegu nabavljajo iz njihovih srednjeevropskih centrov. Strategija ugodne cenovne ponudbe je diskontnim trgovcem omogočila hiter prodor na trg in prevzemanje deleža klasičnih živilskih trgovcev. Pri nas ima Hofer 13-odstotni, Lidl 11-odstotni in Engrotuš 10-odstotni tržni delež, ugotavljajo analitiki.

Največji trgovec v Sloveniji je Mercator, saj zavzema 28 odstotkov trga. To je po oceni analitikov posledica široke mreže trgovin, saj ima družba pri nas kar 466 prodajnih mest in 163 franšiznih prodajaln. Na drugem mestu na domačem trgu je Spar, ki z vidika poslovanja dosega za 23 odstotkov manjše prihodke kot Mercator. Za primerjavo: Spar ima po državi razporejenih le 111 lastnih in 21 franšiznih trgovin.

Pomembneje je, navajajo analitiki, da bi bil zaostanek v prihodkih manjši, če bi izločili prihodke od prodaje na debelo in prodajo tehničnega blaga, saj obe kategoriji pomembno prispevata h krepitvi Mercatorjevih poslovnih mišic. Omenjeni kategoriji namreč zavzemata deset odstotkov prihodkov največjega trgovca v državi. Večletna primerjava najbolje ponazarja gibanje tržnega deleža, saj je Spar v dveh letih do leta 2022 povečal prodajo za 150 milijonov evrov, medtem ko je ta pri Mercatorju zadnja tri leta skoraj nespremenjena.

 

 

Direktor Spara v Sloveniji David Kovačič je v nedavnem pogovoru za naš medij poslovne rezultate skupine ocenil kot dobre, in to po padcu trgovske marže ter količnika dobičkonosnosti navkljub. "Nakupno obnašanje potrošnikov se je stabiliziralo in ne pada več. Prav tako ne padajo več cene hrane, junija in julija je bila celo deflacija, avgusta pa stagnacija. Realni prihodki so na letni ravni večji za en odstotek," je pojasnil.

Dobičkonosnost navzgor, a trgovcem nagaja inflacija

"Po pandemiji je poslovno uspešnost trgovcev na drobno ogrozila visoka inflacija, kakršni nismo bili priča že več desetletij," navajajo analitiki. Kljub temu je trgovcem na drobno uspelo uspešno krmariti med naraščajočimi stroški, pri tem pa ohraniti stabilno poslovanje. Rast prodaje je bila posledica povišanih cen, kar je izboljšalo tudi dobičkonosnost, vendar brez koristi za marže.

Povprečna rast prodaje v panogi leta 2022 je bila 14-odstotna, kar je malo nad povprečno stopnjo inflacije v državah regije. Prihodki so bili večji predvsem zaradi povečanja vrednosti, in ne obsega. Analitiki Bloomberg Adria na ravni držav ugotavljajo, da je v Bosni in Hercegovini potrošnja lani z največjo razliko presegla stopnjo inflacijo v tej državi, kar pomeni, da so rast prihodkov omogočile večje količine prodanega blaga.

Zanimivo je, da izdelki pod lastno blagovno znamko ne veljajo več za izdelke nižje kakovosti (generični izdelki), kar se odraža v povečanju deleža v prodaji, zlasti v segmentih pekovskega, mlečnega in zamrznjenega blaga. V regiji Adria ima največji delež prodaje in stopnjo rasti tovrstnih izdelkov prav Slovenija, ugotavljajo analitiki, ki je blizu evropskim. Medtem ko je delež teh izdelkov na evropski ravni 36-odstoten, je bil v Sloveniji v letu 2022 že 33,4-odstoten.

 

 

Kar zadeva dobičkonosnost, sta bili tako bruto marža kot marža EBIT(DA) razmeroma stabilni. Bruto marže so se znižale s 26,3 odstotka leta 2021 na 26,2 odstotka v letu 2022. Prav tolikšna je bila denimo po besedah Kovačiča v intervjuju za Bloomberg Adria tudi Sparova. Stroški materiala (to je nabavna vrednost prodajnega blaga skupaj z drugim materialom in energijo) so se povečali bolj kot prodaja; poleg povečanja stroškov zaposlenih pa so trgovci na drobno dobičkonosnost krepili tudi z zmanjševanjem drugih stroškov.

Analiza kaže, da zaradi razmeroma nizke enomestne povprečne marže EBIT ostaja dobičkonosnost trgovcev v regiji pri 3,5 odstotka manjša od primerljivih razvijajočih se evropskih držav. "Povečanje za 0,3 odstotne točke v letu 2022 (brez enkratnih prihodkov podjetja Hofer) je bilo posledica manjšega povprečnega deleža stroškov amortizacije," ugotavljajo. V zadnjih nekaj letih je marža dejansko rasla in se približala ravni evropskih tekmecev.

Trgovce pesti kronično pomanjkanje kadrov

Stroški za zaposlene v povprečju zavzemajo razmeroma zmeren, 10-odstotni delež v skupnih stroških, čeprav je panoga precej delovno intenzivna. Skupno število zaposlenih v skupini primerjanih trgovcev se je leta 2022 povečala le za odstotek. Stroški zaposlenih pa so se v povprečju povečali za 14 odstotkov, kar je v skladu z rastjo prodaje.

 

 

Kronična težava panoge je pomanjkanje kvalificirane delovne sile, ki kadrovske zagate rešuje z uvozom delavcev iz tretjih držav zunaj EU. Večje odlive kadra so trgovci preprečevali z višanjem plač, še kaže analiza.

Trgovci na drobno se tradicionalno osredotočajo na povečevanje produktivnosti zaposlenih in ta se je leta 2022 dejansko izboljšala. Vendar do takšnega gibanja ni prišlo zaradi operativnih izboljšav, temveč je bila to posledica nominalnega povečanja vrednosti prodanega blaga zaradi napihnjenih vhodnih stroškov. Konkretno se je prodaja na zaposlenega dvignila za 12 odstotkov, medtem ko so se prihodki leta 2022 povečali za 14. Produktivnost v maloprodajnem živilskem poslovanju se na splošno izboljšuje z avtomatizacijo procesov, skladišč, uvedbo samopostrežnih blagajn in orodij za spletna naročila. Avtomatizacija zmanjšuje število zaposlenih in rešuje težavo pomanjkanja delovne sile.

Analitiki napovedujejo, da bodo letošnji prihodki trgovcev naraščali v sozvočju z višjo inflacijo, rast pa, da bo počasnejša. Najmanjšo rast napovedujejo prav slovenskim živilskim trgovcem zaradi umirjanja potrošnje in znatnejšega ohlajanja inflacije v primerjavi z drugimi državami regije.

Na marže trgovskih verig bodo poleg zvišanja vhodnih stroškov vplivale tudi administrativne omejitve, padec potrošnje za luksuzne dobrine, povečanje povpraševanje po akcijah oziroma izdelkov v prodajnih akcijah, za Hrvaško pa bo pomembna tudi nova prepoved dela ob nedeljah.