Analiza BBA: Slovenija letos z najmanjšo rastjo BDP v regiji

Analitiki Bloomberg Adria so izboljšali napovedi za rast bruto domačega proizvoda za leto 2023 za večino držav regije Adria. Če so za največja gospodarstva v regiji prej napovedovali stagnacijo realnega BDP ob nizkih enomestnih stopnjah v drugih državah regije, sedaj za vse države pričakujejo nizko rast. Izkazalo se je namreč, da so gospodarska gibanja veliko močnejša, tako v regiji kot tudi v ključnih svetovnih gospodarstvih.

Izdatke gospodinjstev še vedno podpirajo ključni temelji porabe - visoka nominalna rast plač, nizka stopnja brezposelnosti in veliki prihranki, ki so nastali med pandemijo (čeprav so se v nekaterih državah do zdaj že zmanjšali). Odziv politike je bil prav tako spodbuden (čeprav v različnih državah različno velik), pri čemer je fiskalna pomoč (močno) vplivala na povišane življenjske stroške. Več v poročilu analitikov Bloomberg Adria.

ECB ni bila tako stroga (da bi preprečila zlom bančnega sistema), saj je presežna likvidnost v območju evra še vedno na približno najvišji ravni doslej. To preprečuje, da bi se obrestne mere za posojila zvišale v enakem obsegu, kot so se zvišale obrestne mere ECB. »Trdimo, da je ECB (in njene globalne kolegice) "upala", da se bo uresničila gospodarska recesija in da bo na agregatnem povpraševanju opravila svoj del boja proti visoki inflaciji. Ta stava se je izkazala za napačno. Pred nami je še več zaostrovanj ECB, usmerjenih v normalizacijo presežne likvidnosti,« so prepričani analitiki BBA.

Na račun tega bo rast v 2024 počasnejša, kot je bilo predpostavljeno, in v dolgotrajnem boju proti inflaciji. Še vedno obstaja velika možnost ponovne recesije v območju evra na prelomu leta, torej v istem obdobju, ko bo verjetno prišlo do recesije v ZDA.

 

 

"ECB je na razpotju glede obrestnih mer, saj je pripravljena ukrepati še naprej, hkrati pa skuša zagotoviti pogoje za mehak pristanek v smislu, da ne bo preveč restriktivna. Po zvišanju obrestnih mer v juniju vidimo vsaj še eno zvišanje za 25 bazičnih točk v juliju in tveganje za vsaj še eno v preostanku leta 2023, če beremo med vrsticami komentarjev ECB. Spremembe obrestnih mer bodo kot vedno pogojene z nadaljnjim upočasnjevanjem inflacije," menijo analitiki.

Slovenija

Analitiki BBA so napoved rasti za leto zvišali na 1,2 odstotka, prihodnje leto naj bi dosegla 2,3 odstotka (kar je več kot odstotno točko manj od prejšnje nappvedi). Ker je gospodarstvo močno odvisna od izvoza močnejša rast v glavnih trgovinskih partnericah podpira rast slovenskega gospodarstva. To spodbuja tudi državna poraba, ki bo letos po pričakovanjih večja, pa tudi investicije, podprte z evropskimi sredstvi. "Ocenjujemo, da se potrošnja gospodinjstev upočasnjuje zaradi poslabšanja razpoloženja (ob visoki inflaciji in negotovega gospodarskega okolja)."

 

 

Slovenija je v prvih petih mesecih leta 2023 zabeležila nekoliko višji proračunski primanjkljaj kot v enakem obdobju leta 2022, vendar bi brez državnih ukrepov in intervencij dosegla presežek. Podobno kot v drugih državah v regiji Adria so tudi v prisotni pritiski na plače, ki prihajajo s strani sindikatov, pa tudi, pa tudi zahteve za višanje pokojnin, kar bi, če bo uresničeno, povzročilo višje proračunske odhodke. Slovenska vlada razmišlja o diverzifikaciji svoje valutne strukture dolga s skeniranjem azijskih (Japonska, Kitajska) in ZDA. Čeprav je Slovenija že več kot pokrila svoje potrebe po odplačilu morebitnega zapadlega dolga in primanjkljaja v preostanku leta 2023, želi ministrstvo za finance vnaprej zagotoviti potrebna sredstva za poznejše obdobje.

 

Hrvaška

 

Hrvaški BDP bo po oceni analitikov letos narasel za 1,7 odstotka, rast pa bo poganjala rekordna turistična sezona in večja potrošnja države. Statistika za prvih pet mesecev kaže, da bo obisk presegel tistega iz leta 2019: turizem naj bi ustvaril 16 milijard evrov prihodkov. To bo nadomestilo nekoliko manjši izvoz. Prihodnje leto analitiki pričakujejo 2,1-odstotno rast BDP, saj bo davčna reforma pospešila rast zasebne potrošnje.

Srbija

Napoved rasti za Srbijo so analitiki dvignili na 2,4 odstotka za prihodnje leto in na tri odstotke za 2024. Potrošnja raste, trg dela ostaja močen in plače okrevajo. Prihodnje leto bo rast gospodarstva podpirala še večja državna potrošnja, saj je srbska vlada napovedala dodatno povečanje plač v javnem sektorju in pokojnin, enkratne socialne transferje (za otroke) in turistične bone. To gre povezati napovedanimi (a še nepotrjenimi) predčasnimi parlamentarnimi volitvami.

BiH

Analitiki na gospodarsko rast BiH sedaj gledajo nekoliko bolj optimistično. Oceno rasti za letos so dvignili na 2,8 odstotka, saj menijo, da se bo nadaljevala rast domačega povpraševanje zaradi rasti realnih plač. Inflacija se upočasnjuje, razmere na trgu dela pa se izboljšujejo. Pozitiven prispevek k rasti BDP bodo imele tudi javne naložbe v infrastrukturo. Prihodnje leto naj bi se BDP prav tako okrepil za 2,8 odstotka.

Severna Makedonija

Severni Makedoniji se letos obeta 1,9-odsotna gospodarska rast, ki bi prihodnje leto pospešila do 2,7 odstotka. K temu bo veliko prispevalo močno zunanje povpraševanje, saj je bilo ohlajanje gospodarstva v glavnih trgovinskih partnericah manjše od pričakovanj. Na drugi strani se uvoz upočasnjuje, saj je opaziti padec domače potrošnje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar