.webp){kind=icon}
Obrestne mere v regiji Adria so v zadnjem letu rasle, tako pri novih posojilih kot depozitih, v letu 2023, ko centralne banke še vedno vzdržujejo strogo monetarno politiko v boju z inflacijo, pa se ta rast še ne bo ustavila, menijo analitiki Bloomberg Adria.
"Naša glavna teza je, da bo Evropska centralna banka (ECB) prilagodila svojo politiko tako, da bo obrestne mere v naslednjih letih ohranila višje kot v zadnjih 10 letih, tudi če bodo nekoliko nižje od trenutnih, hkrati pa bo postopno iztiskala presežno likvidnost iz sistema," so v regijski analizi zapisali analitiki. "To bo povzročilo nadaljnje zvišanje obrestnih mer na dolgi rok, vendar bo prilagoditev postopna, saj bo postopno tudi iztiskanje presežne likvidnosti; hitrejši premik bi lahko škodoval stabilnosti finančnega sistema evrskega območja."
Prav politika ECB je ključna za obrestne mere v regiji, čeprav sta članici evroobmočja le Slovenija in Hrvaška, saj tudi v ostalih treh državah vlada "visoka evroizacija", kot referenčne pa se uporabljajo medbančne obrestne mere euribor. ECB je že dvignila ključne obrestne mere za 375 bazičnih točk in sedaj pospešuje kvantitativno zategovanje, temu trendu pa je sledil tudi euribor. Šestmesečni euribor je maja znašal okrog 3,7 odstotka.
V Sloveniji so obrestne mere na nova posojila v marcu dosegle 4,8 odstotka, kar je 2,6-odstotna medletna rast, medtem ko so obrestne mere na nova posojila v istem obdobju narasle za 1,3 odstotka, kar predstavlja en odstotek depozitne osnove. "Visoka depozitna osnova in slabi kreditni obeti omogočajo bankam, da ohranjajo nižje stroške virov financiranja," pojasnjujejo analitiki. Posojilna aktivnost se je v zadnjem letu povečala za tri odstotke, kar je trikrat počasnejša rast od leta prej.
Na Hrvaškem, ki se je evroobmočju pridružila z začetkom letošnjega leta, gre prenos višjih obrestnih mer počasneje in z večjo usklajenostjo posojilnih in depozitnih mer. Obrestne mere na nova posojila so se v marcu zvišale na 2,1 odstotka na medletni ravni, depozitne mere pa so zrasle za 1,7 odstotka oziroma šest odstotkov depozitne osnove.
Trend rasti obrestnih mer beležita tudi Srbija, na katero vpliva stroga monetarna politika Narodne banke Srbije (BNS) in ECB, saj je večina posojilnega portfelja denominirana v evrih in vezana na euribor, in Severna Makedonija, kjer je prenos višjih mer počasnejši. Obrestna mera za nova posojila v Srbiji se je marca medletno povečala za 4,1 odstotne točke, medtem ko so se obrestne mere na depozite v istem obdobju povečale za 3,5 odstotne točke oziroma tri odstotke depozitne osnove. V Makedoniji so se posojilne obrestne mere medletno povečale za 1,5 odstotka, depozitne pa za 1,4 odstotka.
Bloomberg
Najvišjo rigidnost obrestnih mer izkazuje Bosna in Hercegovina, kjer so obrestne mere za posojila prav tako vezane na euribor ali na povprečno obrestno mero za nove depozite, čeprav je večina izdana s fiksno obrestno mero.
V bančnem sistemu regije oziroma evroobmočja ostaja veliko likvidnosti, zato analitiki predvidevajo, da se bo euribor do konca leta ustalil pri 3,75 odstotka, kar bi bilo manj od ECB-jeve obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja (angl. main refinancing operations – MRO), ki bo po napovedih do konca leta dosegla štiri odstotke.
Z nadaljevanjem kvantitativnega zategovanja obstaja tveganje za dodatno rast obrestnih mer. Konec junija zapade za skoraj 500 milijard evrov obveznic TLTRO, s katerimi je EU nudila likvidnost bančnemu sektorju v času nedavnih kriz, kar bo po mnenju analitikov osvetlilo neenakomerno porazdelitev likvidnosti med bankami. Šestmesečni euribor bi na ta račun lahko dosegel štiri odstotke.
Obrestne mere za posojila in depozite bodo naraščale, a imajo večji potencial za rast posojilne mere. Visoke obrestne mere na posojila bodo oslabila povpraševanje po posojilih, predvsem dolgoročnih, torej za naložbe in nakupe nepremičnin. Dokler bo v sistemu presežek likvidnosti, bodo banke presežke polagale v centralno banko. Obrestne mere za depozite bodo rasle nekoliko počasneje, saj je likvidnost visoka in ni želje po privabljanju depozitnega potenciala.
Po mnenju analitikov bo ECB konec junija sprejela še en dvig za 25 bazičnih točk, kar bi lahko zaključilo cikel dvigovanja obrestnih mer, a je to odvisno od nadaljnjega upočasnjevanja inflacije. Večji poudarek v prihodnje bo na kvantitativnem zategovanju, znižanje obrestnih mer pa je moč pričakovati v začetku leta 2024.
Srbska NBS je svoj cikel že ustavila s ključno obrestno mero pri šestih odstotkih, analitiki pa napovedujejo, da bo da ostala na tej ravni še naprej. Pri makedonski centralni banki (NBRM) vidijo analitiki še en dvig za 25 bazičnih točk na šest odstotkov v prihodnjih mesecih. Inflacija v obeh državah je že v padajočem trendu.
