Regija Adria je privlačen trg za globalne tobačne korporacije, saj visok delež kadilcev in vsaj za zdaj še ohlapna zakonodaja v nekaterih državah omogočata rast prihodkov od prodaje. Najboljše pogoje za proizvajalce in distributerje tobaka nudi Severna Makedonija, medtem ko je v Sloveniji, ki ima daleč najnižji delež kadilcev v regiji, tobačna industrija komaj prisotna, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria v regijski analizi.
Leta 2019 je bila stopnja kajenja v Sloveniji 22,3-odstotna, kar je manj od stopnje v jedrnih državah Evropske Unije (EU), kot so Nemčija, Francija in Italija, in več kot dvakrat manj od Severne Makedonije, kjer ta znaša kar 48,4 odstotka. Severna Makedonija se lahko 'pohvali' tudi z najnižjo ceno za škatlico 20 cigaret; ta v povprečju znaša 2,2 evra. Najdražje so cigarete na Hrvaškem, kjer je za škatlico treba odšteti štiri evre.
Vse strožja regulacija tobačnih izdelkov, s katero države skušajo ujeti pravo ravnotežje med davčnimi prilivi in zdravjem prebivalstva, predstavlja tveganje za nadaljnjo rast sektorja. Toda analitiki ugotavljajo, da ima industrija, ki je na globalni ravni konsolidirana med štiri velike korporacije (angl. Big Tobacco), več vzvodov za boj z regulatorji, od tožb do naslavljanja trgov v razvoju, vse bolj pa stavijo tudi na rastoč segment alternativnih tobačnih izdelkov.
Glavni igralci v regiji so multinacionalke kot Philip Morris International (PMI), British American Tobacco (BAT), JT International in Imperial Tobacco.
Imperialna delitev ozemlja
Proizvodnja tobaka v regiji je po zaprtju lokalne Fabrike duhana Sarajevo marca letos osredotočena na Srbijo, Severno Makedonijo in Hrvaško. Proizvodne obrate v Srbiji si je s privatizacijo razdelil triumvirat Philip Morris, BAT in JT. Na Hrvaškem je BAT 100-odstotni lastnik edinega proizvajalca Tvornice duvana Rovinj (TDR), makedonski trg pa preko dokapitalizacije lokalnega proizvajalca Tutunski kombinat Prilep (TKP) obvladuje Philip Morris, lastnik znamk Marlboro in Chesterfield.
Težave v bosanski proizvodnji tobaka so poleg visoke zadolženosti zdaj zaprte sarajevske tovarne tudi visoki davki na tobačne izdelke, ki predstavljajo kar 86 odstotkov prodajne cene za škatlico cigaret, kar poganja črni trg. Po nekaterih ocenah 50 odstotkov državljanov cigarete kupuje na črnem trgu, navaja analiza, medtem ko dobra polovica legalnega trga pripada Phillip Morrisu.
Slovenska proizvodnja tobaka je zanemarljiva, edini domači igralec na trgu pa je Tobačna Ljubljana, ki deluje kot distributer za znamke Imperial Tobacco, kot sta West in Davidoff. Kljub majhnosti slovenskega tobačnega trga Tobačna Ljubljana skoraj vse prihodke ustvari doma.
Konsolidacija ohranja dobičkonosnost
V regiji so proizvajalci tobaka v letu 2021 (zadnji primerljivi dostopni podatki) dosegli povprečno rast prihodkov v višini 11,4 odstotka, distributerji pa 11,7 odstotka. So pa proizvajalci bolj dobičkonosni, saj je njihova povprečna marža EBITDA znašala slabih 22 odstotkov, pri distributerjih pa 5,3 odstotka.
Velikost glavnih tobačnih podjetij jim tako na globalni kot regijski ravni omogoča nizke operativne stroške, nizko stopnjo zadolženosti in zajetne kapitalske rezerve, kar nudi možnost hitrega prilagajanja tržnim razmeram in močno pogajalsko pozicijo za odziv na vedno nove regulatorne posege. S tem se kljub padanju proizvodnje in porabe cigaret v zadnjem desetletju na globalni ravni industrija približuje tržni vrednosti tisoč milijard dolarjev; v letu 2022 je bil trg tobačnih izdelkov vreden okrog 900 milijard dolarjev.
Pogled naprej
Tudi na kajenju prijaznem Balkanu se krepijo pozivi k ostrejši regulaciji tobačne industrije, kar predstavlja glavno tveganje za prihodnjo rast prihodkov. Glavna ukrepa na mizi sta – v skladu s politiko EU in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) – povišanje trošarin na tobačne izdelke do 75 odstotkov prodajne cene in prepoved kajenja v zaprtih prostorih. Slednje je Slovenija uvedla že pred leti, pred kratkim je tak zakon sprejela Bosna in Hercegovina, o njem pa razmišljajo tudi v Srbiji.
Zakonodaja vse bolj omejuje tudi enega glavnih adutov tobačne industrije, in sicer trženje, s katerim se različne znamke diferencirajo med seboj. Standardizirane škatlice, ki jih uvajajo evropske države, tudi Slovenija, to onemogočajo, a ponudniki iščejo nove priložnosti za prepoznavnost v vrsti t.i. brezdimnih tobačnih izdelkov (angl. smokeless tobacco), ki beležijo rast, medtem ko prodaja cigaret upada.
Na področju alternativnih tobačnih produktov za zdaj vodi Philip Morris, ki želi, da tovrstni izdelki predstavljajo vsaj 50 odstotkov prihodkov podjetja do 2025. JT in Imperial Tobacco sta edina, ki na trgu regije Adria še ne ponujata alternativnih izdelkov, analitiki pa predpostavljajo, da bi zgodnje pozicioniranje lahko prineslo koristi na tem področju. A tudi tu je rast omejena zaradi slej ko prej neizogibne regulacije.
"Tobačni velikani ne morejo počivati na lovorikah, saj njihov ugled postopoma kopni. Večje investicije, izkoristek vpliva in ponovni razmislek o strategiji so potrebni, da bi industrijo dolgoročno obdržali na površju pred zakonodajnim valom, padajočimi stopnjami kajenja in skrbmi za zdravje potrošnikov," menijo analitiki.
.webp){kind=icon}
