.webp){kind=icon}
Slovensko gospodarstvo bo v letu 2022 doseglo 6,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kaže projekcija analitikov Bloomberg Adria. V letu 2023 napovedujejo krizo. Zaradi visoke osnove v letu 2022, nižje potrošnje gospodinjstev in slabših izvoznih obetov napovedujejo upad BDP za 1,3 odstotka, kar je največje krčenje v regiji. Inflacijski pritiski bodo znižali osebno potrošnjo, kar se bo odrazilo na nižjih plačah.
Zaradi visokih cen gospodinjstva že spreminjajo potrošniške navade. Zaostritve monetarne politike centralnih bank že višajo stroške financiranja. Denar bo v letu 2023 postal še dražji, opozarjajo. To vpliva tudi na korporativne naložbe. Vlagatelji zdaj zahtevajo višje donose na vložena sredstva.
Izvoz se bo zmanjšal zaradi upočasnjevanje povpraševanja na najpomembnejših izvoznih trgih. Pomemben dejavnik ostaja geopolitična nestabilnost, ki ustvarja vztrajno negotovost glede cen energije. To bo zmanjšalo proizvodne zmogljivosti v največjih evropskih gospodarstvih in tako privedlo do manjšega izvoza proizvajalcev v regiji.
Preberi še
Industrija hrane in pijače v regiji iz pandemije izstopila še močnejša
Nižji stroški surovin, cenejša delovna sila in zveste stranke so konkurenčne prednosti, na katerih lahko podjetja v regiji gradijo svoj uspeh.
17.10.2022
Državne obveznice v Adria regiji: Rast donosnosti in tveganja
V letu 2023 bodo potrebe držav regije Adria po financiranju znašale od štiri do 15 odstotkov BDP. Stroški zadolževanja bodo visoki.
10.10.2022
Tveganje predstavlja tudi trg dela, kjer zaposlitvene možnosti omejujejo potrošnjo gospodinjstev. Med težavami analitiki omenjajo tudi slabo demografijo in pomanjkanje delovne sile. Pričakujejo, da se bo v letu 2024 gospodarska aktivnost ponovno okrepila. V letu 2024 zaradi močne izvozne naravnanosti slovenskega gospodarstva – ob predpostavki stabilizacije razmer v svetovnem gospodarstvu – in zaradi nižje osnove leta 2023 napovedujejo 4,2-odstotno rast.
Inflacija v letu 2023 bo 4,9-odstotna
Inflacija bo v letu 2022 na letni ravni zaradi visokih cen hrane in energentov dosegla 9,1 odstotka. Prvi "sadovi" monetarne politike Evropske centralne banke (ECB) bodo vidni prihodnje leto, ko se bo inflacija na letni ravni umirila pri 4,9 odstotka. Povpraševanje se bo zmanjšalo. Tveganje predstavljajo negotove geopolitične razmere, ki bi lahko še naprej povzročale motnje v dobavnih verigah in udarile po tujem povpraševanju. Pozitiven učinek analitiki vidijo v ukrepih nove vlade, ki bi lahko dodatno podprla gospodarstvo, kot je to storila pri omejevanju cen energije.
Inflacija naj bi se na ciljno raven ECB spustila v letu 2024, ko bodo visoke obrestne mere znižale rast cen potrošniških dobrin. Zato pričakujejo, da bo ECB v prihodnjih mesecih nadaljevala z agresivnim zviševanjem obrestnih mer. Na prihodnjem srečanju konec oktobra pričakujejo višanje obrestnih mer za 75 bazičnih točk. Glede na dosedanje dvige obrestnih mer pričakujejo, da bodo zvišanja v decembru in februarju verjetno občutno manjša – za 25 bazičnih točk. Do sredine leta 2023 napovedujejo dvig obrestnih mer za skupno 225 bazičnih točk.
Proračunski primanjkljaj se bo povečal
Proračunski primanjkljaj se bo v letu 2023 povečal predvsem zaradi ukrepov pomoči gospodinjstvom in gospodarstvu za blažitev posledic energetske draginje za leto 2023. Za te je vlada predvidela skoraj pet milijard evrov pomoči. Omenjeni ukrepi in slabljenje gospodarske aktivnosti bodo javnofinančni primanjkljaj ponovno potisnili čez pet odstotkov BDP. Pri slovenskih obveznicah analitiki Bloomberg Adria ne pričakujejo večjih sprememb. Edino nevarnost predstavlja geopolitično dogajanje. Pričakujejo, da bo trimesečni euribor pričakujejo prihodnje leto dosegel vrh pri 2,43 odstotka, v letu 2024 pa naj bi zaradi zadostne likvidnosti in oslabljenega povpraševanja po posojilih ponovno upadel na 1,99 odstotka.
Kako bo v regiji?
Poslabšanja BDP kot v svetovni finančni krizi analitiki ne pričakujejo, saj so gospodarstva v regiji strukturno veliko močnejša. Slovenija bo po napovedih v letu 2022 dosegla najvišjo gospodarsko rast med državami regije Adria. V letu 2023 pa bo nato utrpela največji upad BDP. Med državami (blažje) krčenje BDP napovedujejo še Hrvaški, za 0,4 odstotka. Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija bodo tudi v letu 2023 dosegle gospodarsko rast. Inflacija se bo najhitreje umirila v Sloveniji.
Ekipi analitikov se zdi regijski trg dela dovolj močan, da ne pričakujejo večjega zmanjšanja števila zaposlenih oziroma povečanja števila brezposelnih. V Sloveniji, na Hrvaškem in v Severni Makedoniji prihodnje leto ne pričakujejo spremembe v stopnji brezposelnosti. V Srbiji ter Bosni in Hercegovini pa naj bi se tudi v letu 2023 znižala.
