Slovenija vse bolj mobilizira zasebni kapital, v evropskem merilu le palček

Hrvaška, Slovenija, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija na evropskem radarju zasebnega kapitala skoraj ne obstajajo. Regija Adria je del širše slike Srednje in Vzhodne Evrope, ki sama predstavlja le 1,9 odstotka vseh evropskih naložb zasebnega kapitala, Hrvaška, Slovenija in Srbija pa so celo pod tem skromnim povprečjem.

To so trgi, kjer se zasebni kapital šele zares začenja pojavljati, in kar zadeva institucionalno dejavnost, je ta pogosto odvisna od posameznih, enkratnih transakcij, ki lahko dramatično spremenijo letno statistiko države. Najbolj neposreden kazalnik je razmerje med naložbami in BDP države.

Slovenija v letu dni s štirikratnim povečanjem

Po podatkih za leto 2025 so naložbe zasebnega kapitala na Hrvaškem znašale 0,06 odstotka BDP, v Sloveniji 0,04 odstotka in v Srbiji le 0,01 odstotka. Povprečje v Srednji in Vzhodni Evropi je 0,09 odstotka, evropsko povprečje pa 0,56 odstotka. Švedska in Finska dosegata kar dva odstotka.

Pregled skozi daljše časovno obdobje razkriva zanimivo dinamiko: leto prej, leta 2024, je Hrvaška zabeležila 0,07 odstotka BDP, Srbija 0,02 odstotka, Slovenija pa le 0,01 odstotka. Slovenija je tako svoj delež v samo enem letu več kot početverila, medtem ko sta Hrvaška in Srbija nekoliko upadli.

 

Po rekordnih 439 milijonih evrov naložb zasebnega kapitala in tveganega kapitala v letu 2022 je Hrvaška padla na 27 do 70 milijonov evrov na leto, število podjetij pa se je leta 2025 zmanjšalo s 33 na 18. Slovenija si je po padcu na štiri podjetja v letu 2023 opomogla na 11, medtem ko Srbija ostaja stabilna na nizki ravni s petimi podjetji in 12 do 14 milijoni evrov naložb na leto.

Struktura naložb po fazah se od države do države razlikuje. Leta 2025 je Hrvaška skoraj vso svojo vrednost dolgovala segmentu odkupov, ki je predstavljal 48,1 od skupno 56,5 milijona evrov, medtem ko je del tveganega kapitala (semenski kapital, zagonska faza in poznejša faza skupaj) znašal le 8,4 milijona evrov.

Slovenija ima bolj uravnoteženo sliko: skupaj 30,2 milijona evrov, od tega 17,9 milijona za faze tveganega kapitala, 5,1 milijona za rastni kapital in 7,1 milijona za odkupe. Srbija je bila skoraj v celoti odvisna od rastnega kapitala, ki je predstavljal 7,5 od skupno 11,7 milijona evrov, medtem ko v državi v celotnem letu 2025 ni bilo odkupov.

 

 

 

 

V regiji Adria deluje 36 skladov

Zanimivo je, kaj se je zgodilo na strani odprodaj v letu 2025: štiri države so leta 2025 predstavljale 89 odstotkov vseh izstopov v regiji Srednje in Vzhodne Evrope: Romunija, Poljska, Srbija in Češka. Srbija je z odprodajami v vrednosti 216 milijonov evrov, ki so jih spodbudile velike transakcije (morda izstop sklada MidEuropa iz podjetij Imlek in MediGroup), državo nepričakovano uvrstila v ta ozek krog. Za primerjavo, Hrvaška je v istem letu zabeležila odprodaje v višini le 66 milijonov evrov, Slovenija pa le 18 milijonov evrov.

 

Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija ostajata v regionalnih številkah skoraj nevidni: skupaj z Albanijo, Moldavijo in Črno goro tvorita skupino, katere skupna vrednost naložb je leta 2025 znašala le 200 tisoč evrov, kar kaže na to, da institucionalnega zasebnega kapitala tam skoraj ni. Na ravni celotne regije Srednje in Vzhodne Evrope je trenutno aktivnih 36 skladov, zbiranje sredstev pa je leta 2025 znašalo 1,87 milijarde evrov, kar je drugo najmočnejše leto po letu 2018.

 

Kar te številke kažejo, je, da je regija v zgodnji, a ne stagnirajoči fazi razvoja: Hrvaška trenutno gradi največjo vrednost pri odkupnih transakcijah, Slovenija raste v segmentu tveganega kapitala, Srbija pa ostaja majhna glede na naložbe, a je z enim večjim izstopom dosegla večjo vrednost odprodaje kot Hrvaška in Slovenija skupaj. Razlika v primerjavi z Estonijo ali skandinavskimi državami ostaja ogromna, vendar se zmanjšuje, čeprav počasi.