Za skupino Atlantic Grupa je bilo prvo polletje izjemno uspešno, saj so skoraj vsi kazalniki poslovanja boljši kot v primerljivem obdobju lani, ugotavlja analitik Bloomberg Adria Matteo Mošnja. Prihodki od prodaje v višini dobre pol milijarde evrov so višji za 11,5 odstotka, prihodek pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) pa je višji za 29,2 odstotka.
Ob tem se je EBITDA marže z devetih odstotkov v prvem polletju 2023 povišala na 10,3 odstotka v letošnjih prvih šestih mesecih. K tem rezultatom so pripomogli: rast celotnega poslovanja in distribucijski segmenti, z izjemo Donata, ki je zabeležil rahel padec, in sicer za 4,5 odstotka, ter uradna priključitev Strauss Adriatica.
Rast so zabeležili skoraj vsi poslovni segmenti
Strateška področja kava, delikatesni namazi in pijače beležijo dvomestne stopnje rasti na letni ravni, kar Atlanticu daje razloge za optimizem, da bo letos presegel milijardo evrov prihodkov. Strateško področje kava kot vrednostno najbolj prevladujoča kategorija z 21,9-odstotnim deležem v realiziranih prihodkih ob koncu prvega polletja 2024 raste 19,2 odstotka letno.
Preberi še
Atlantic Grupa z dobrimi 31 milijoni evrov dobička
Prihodki od prodaje narasli za 15,1 odstotka, na 973,9 milijona evrov.
27.02.2024
Kako zadržati zaposlene s polletnim dopustom
Pri nas sobotno leto med drugimi ponujajo pri Atlantic Droga Kolinski ter trgovcih Lidl in Hofer.
08.09.2023
Rast cen kave se upočasnjuje, a se je najbolj podražila na Hrvaškem
Stopnja inflacije za kavo upada od oktobra 2022, ko je bila najvišja pri 17,4 odstotka.
10.05.2024
Analiza BBA: Slovenija najhitreje rastoč trg kave v regiji
Kako je cena kave vplivala na poslovanje regionalnih predelovalcev kave, smo pregledali v novi analizi.
18.03.2024
Rast prihodkov od prodaje celotnega segmenta kava je bila posledica tako vrednostne kot količinske rasti - k tej rasti je največ prispevala kava Grand, a tudi brez Strauss Adriatica so ostale kategorije kave Atlantic zrasle za 4,3 odstotka. Dva največja trga, Hrvaška in Srbija, rasteta z visokimi stopnjami, in sicer 9,7-odstotno oziroma 20,1-odstotno. S tem predstavljata 59,3-odstotni delež vseh prihodkov v prvi polovici letošnjega leta.
Ob tem se krepijo razlogi za optimizem, da bodo načrtovane investicije v Srbiji v prihodnjem obdobju prinesle vidnejše učinke, predvsem v pospešitvi segmenta sladko in slano z razvojem zmogljivosti Stark v vrednosti 25 milijonov evrov. Segment sladko in slano za zdaj nadaljuje letno rast s podobno dinamiko kot v prejšnjem četrtletju s šestimi odstotki.
Kakšna bo perspektiva gibanja tega segmenta, je zelo odvisno od komercialne politike zaradi volatilnosti nabavne cene kakava. Pričakujemo, da bo Atlantic vsaj del dviga vhodne cene kakava prenesel na kupce glede na to, da je rast nenormalno visoka, kar bo posledično povzročilo močnejšo rast prihodkov segmenta. Po drugi strani pa bo težko v celoti zagovarjati dobičkonosnost, kar lahko razberemo tudi iz pričakovanj uprave, ki kažejo na bistveno počasnejšo rast dobičkonosnosti na ravni celotnega leta od te, ki jo vidimo trenutno.
Višje cene kakava ter nižje cene olja in sladkorja
Kategorija skupnih materialnih stroškov je v prvem polletju 2024 zmanjšala svoj delež za tri odstotne točke glede na enako obdobje lani in je na ravni 61 odstotkov prihodkov od prodaje. Večja prodaja glavnih blagovnih znamk je povzročila 12,3-odstotno letno rast nabavne vrednosti prodanega blaga, njihov delež v prihodkih od prodaje pa je na ravni 29 odstotkov, podobno kot v lanskem prvem polletju. Razlog za znižanje deleža prihodkov od prodaje celotne kategorije stroškov materiala najdemo v stroških surovin in materiala, saj znotraj te podkategorije obstaja dvosmeren učinek gibanja cen surovin - višje cene kakava, ki jih izravnajo nižje cene olja, sladkorja in mlečnih izdelkov.
Pridružitev Straussa je skupini Atlantic prinesla večje število zaposlenih, kar je ob variabilnih plačilih zaradi višje prodaje prineslo povečanje stroškov zaposlenih za 12,9 odstotka, učinek deleža v prihodkih od prodaje pa je ostal nespremenjen glede na enako obdobje lani. Strateška področja, ki beležijo dvomestne stopnje rasti, so prinesla tudi precejšnjo rast stroškov trženja, in sicer za 21,5 odstotka na leto. V prvi vrsti je bil poudarek na promociji izdelkov Strauss in krepitvi Donata.
Povišanje omenjenih stroškov so v določeni meri nadomestili z znižanjem cen energije za 22,9 odstotka na leto.
Dobri poslovni rezultati so se odrazili v ustvarjanju čistega denarnega toka iz poslovanja v višini 18,1 milijona evrov, kar je za 72 odstotkov višji kot ob koncu lanskega prvega polletja. Vendar pa je cikel naložb Atlantica v prvi polovici letošnjega leta v višini 26,5 milijona evrov povzročil negativni prosti denarni tok v višini 8,4 milijona evrov.
Zadolženost Atlantika je na sprejemljivi ravni, pri 2,3-kratniku, merjeno z razmerjem med neto dolgom in EBITDA, kar ni zaskrbljujoče povečanje v primerjavi s koncem lanskega leta, ko je bilo to razmerje pri 1,8. Povečanje neto dolga za 42 odstotkov v primerjavi s koncem lanskega leta je posledica povečanja finančnih obveznosti (posojil in lizingov) za skoraj 36 milijonov evrov ter zmanjšanja stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za 29 milijonov evrov. Vse skupaj pa je treba postaviti v kontekst prevzema Straussa, ki je povzročil 38,6 milijona evrov denarnega odliva.
Kaj pričakovati?
Druga polovica leta bo prinesla nekoliko večji pritisk na dobičkonosnost Atlantika s stroškovne strani. Namreč višanje plačnega razreda zaposlenih, nenormalna rast cen kakava in obremenitev dobavne verige surove kave (Robuste iz Vietnama) so glavni dejavniki dinamike poslovnih stroškov. V prvi polovici leta je Atlantic še črpal del starih zalog kakava, zato je največji negativni vpliv pričakovati v drugi polovici leta.
Na prihodkovni strani pričakujemo nadaljevanje rasti prihodkov na podobnih ravneh kot v prvem polletju, z možnostjo rahle pospešitve zaradi morebitnega delnega prenosa rasti cen surovega kakava. Bo pa na rast prihodkov vplivala tudi turistična sezona na Hrvaškem.
Naložbe v Štark bodo segmentu sladko in slano do konca leta pripomogle k visokim enomestnim stopnjam rasti, pričakuje se tudi krepitev prodajnega kanala HoReCa. Pričakovanja vodstva kažejo na močne pritiske na dobičkonosnost v drugi polovici leta, saj gre pričakovati srednjo enomestno rast EBITDA v primerjavi s trenutno skoraj 30-odstotno letno rastjo. Pričakovanja analitikov BBA so manj konzervativna, zato pričakujejo, da bo celoletni EBITDA dosegel visoko enomestno rast, pri čemer tudi nizka dvomestna rast EBITDA ne bi bila presenečenje.