Kaj Jamie Dimon napoveduje ZDA in dolarju?

V zadnjih tednih se je s kritiko fiskalne politike v državi nekajkrat oglasil prvi mož ameriškega bančnega velikana JP Morgan Chase, Jamie Dimon, ki je v včerajšnjem intervjuju dejal, da morajo ZDA nujno obvladati svoj naraščajoči dolg. "Zgodilo se bo," je dejal Dimon, "Na trgu obveznic bo prišlo do zloma, razumete?" je posvaril.

Dimon je v zadnjem času posvaril še pred recesijo, borzne vlagatelje pa opozoril, da niso ustrezno upoštevali Trumpovega učinka carin, ko so se razveselili 90-dnevnega moratorija nanje - in posledičnega odboja tečajev -, potem ko so borzni tečaji predhodno močno zanihali navzdol.

Nasilnež v razredu

Njegova zadnja napoved pa se nanašala na sporni "velik, čudovit zakon", ki ga je predstavniški dom ameriškega kongresa pred nedavnim za las sprejel. Preden pa predlog postane zakon, ga morajo potrditi še v senatu in takrat bo po izračunih že tako vrtoglavemu dolgu 36 bilijonov dolarjev v naslednjih letih dodal še dodatnih 3 bilijone. Pa čeprav je Donald Trump napovedoval, da bo ob prevzemu vajeti v Beli hiši sprožil fiskalne ukrepe, ki bodo zmanjšali državno trošenje in znižali davke.

Trump je namesto tega sprožil trgovinsko vojno, ki jo uporablja kot vzvod za pogajanja z državami, od katerih pričakuje takšne ali drugačne koncesije. "Cena ameriškega dolga je precej visoka, kar želi Trump znižati kot nekakšen nasilnež v razredu," je o njegovem pristopu za Bloomberg Adria povedal ekonomist in predavatelj Marko Jaklič.

Otrpli obvezniški trgi

Kombinacija carin in zrahljane fiskalne politike je sprožila dvome v stanovitnost in privlačnost ameriškega dolga. Vlagatelji na obvezniških trgih so v tem mesecu svoja pričakovanja glede donosnosti 10-letnih obveznic ZDA povečali za skoraj četrtino točke na 4,4 odstotka. Bonitetna hiša Moody's pa je kot zadnja izmed velikih treh ZDA odvzela bonitetno oceno AAA, pri čemer je bil razlog prav naraščajoči javni dolg. Dvome v finančno upravljanje države je poglobilo tudi šibko povpraševanje po državnih obveznicah na dražbi konec maja.

Dimon je v pogovoru opozoril, da je v času pandemije covida na obvezniškem trgu vladal kaos, kar je ameriško administracijo prisilo v ukrepanje za normalizacijo trgovanja, hkrati pa je s spodbujevalnimi okrepi tudi okrepila gospodarsko dejavnost. Dimon je ob tem pripomnil, da je vlada pretiravala z obsegom ukrepov, posledice pa so vidne danes. Predpisi, ki so bili bankam naloženi po finančni krizi v letih 2008 in 2009, so omejili njihovo prožnost pri nakupih obveznic in drugih vrednostnih papirjev, ki jih lahko kopičijo v svojih bilancah. Prvi mož banke je opozoril, da je to finančnim ustanovam otežilo posredovanje med prodajalci in kupci, v razmerah, kakršne so zdaj, ko obvezniški trgi zamrznejo.

Kaj bo z dolarjem?

Dimon je odločevalce pozval k reformi strogih pravil, v nasprotnem primeru pa ZDA napovedal novo finančno oziroma dolžniško krizo. "Ne vem, ali se bo zgodila čez pol leta ali čez šest let, a kriza se bo zgodila," je bil neposreden. Jaklič je glede posledic Trumpove gospodarske politike dejal, da ta vodi v "pomanjkanje povpraševanja in čedalje večjo dolžniško krizo, saj se podjetja zadolžijo v upanju, da bodo proizvajala, a ker ni povpraševanja, pademo v recesijo."

Dimon gre še dlje, ko pravi, da utegne padec zaupanja v ameriško gospodarstvo in posledično dolg ogroziti tudi primarni status dolarja kot svetovne valute. "Če čez 40 let ne bomo vodilna vojaška sila in vodilno gospodarstvo, ne bomo več imeli rezervne valute," je dejal. "Ljudje mi pravijo, da smo izjemno odporni. S tem se strinjam. A mislim, da je tokrat drugače. Tokrat se moramo zbrati in to storiti zelo hitro," je še povedal in izpostavil Kitajsko kot primarno tekmico ZDA, ki jo s svojimi trgovinskimi ukrepi targetira Trump.