Banke kažejo mišice. Kako jih bo udaril napovedani davek na dobiček?

Evropske banke, opogumljene z rastjo referenčnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB), imajo močno orodje, s katerim lahko svoja sredstva brez tveganja plasirajo z višjo neto profitno maržo, kot so je bile vajene doslej, ko so bili stroški plasiranja denarja pri ECB celo negativni. Prav tako rast obrestnih mer na depozite ne sledi rasti obrestnih mer, po katerih poslovne banke nalagajo ta ista sredstva naprej. Poleg tega nadaljnja obilica likvidnosti v sistemu bankam omogoča, da ne zvišujejo obrestnih mer na depozite državljanov in podjetij.

Vse to je tudi razvidno iz cene delnice Unicredita, ki se je v letu več kot podvojila, kar je posledica že desetega zaporednega četrtletja, v katerem se je dobičkonosnost družbe izboljšala. Poleg prej omenjenih razlogov je več drugih razlag za tolikšno rast tečaja delnice.

Ena od njih je zagotovo prihod Andree Orcela na mesto predsednika uprave, ki je z zmanjšanjem števila zaposlenih za 11 odstotkov začel prestrukturiranje in klestenje stroškov. Po drugi strani pa se je začel močan odkup lastnih delnic in izplačilo dividend, samo v naslednjih dveh letih kar 13 milijard evrov, kar je več kot 30 odstotkov trenutne tržne kapitalizacije družbe, vse z namenom, da ponovno pridobi zaupanje vlagateljev.

Da so sploh možna takšna izplačila, omogočajo udobne razmere, vezane na neto profitne marže, ter močan kazalnik kapitalske ustreznosti (CET1), ki je dvakrat višji od potrebnega. Dividendna donosnost je v primerjavi z drugimi primerljivimi evropskimi bankami nekoliko nižja, vendar nimajo tako močnega odkupa lastnih delnic, z izjemo Intese Sanpaolo.

Slabše letošnje poslovanje drugih opazovanih bank je mogoče pripisati različnim razlogom. Pri Erste Bank Group je opaziti enako rast dobičkonosnosti, vendar nizka likvidnost avstrijskega trga v primerjavi z italijanskimi bankami ne omogoča pomembnejše rasti delnice kot pri Unicreditu. Raiffeisen ima na drugi strani velike težave pri reševanju odvisnosti od ruske podružnice. V tej trenutno razmišljajo o izstopu, a brez konkretnih načrtov, za kar so jih vlagatelji kaznovali, še posebno po opozorilu ECB, naj začne odcepljanje ruskega dela posla.

Napoved italijanske vlade o uvedbi davka na ekstra dobičke komercialnih bank je zaskrbela kapitalske trge in kratkoročno občutno znižala tržno kapitalizacijo. Vendar po prvih ocenah analitikov ta udarec ne bo močan, saj se v enem letu pričakuje plačilo dveh milijardi evrov davkov. Prav tako so banke dobro kapitalizirane, kar je razvidno tako iz stopenj rednega osnovnega kapitala kot samega blažilnika, če pride do težav v sistemu. Drugi razlog, zakaj so banke v dobrem položaju, je rekordno majhen delež slabih posojil v skupnih posojilih. Ta je le dva do tri odstotke, odvisno od banke.

Čeprav se bliža konec rasti referenčnih obrestnih mer in prihaja do postopnega zviševanja obrestnih mer na depozite, bodo banke tudi v prihodnjem obdobju dosegale visoke stopnje donosnosti glede na zelo dobre neto profitne marže. Če pogledamo skozi oči vlagateljev, ima največje težave Raiffeisen banka. Kar 25 odstotkov čistih obrestnih prihodkov glede na skupne čiste prihodke celotne skupine Raiffeisen naj bi leta 2023 prihajalo iz Belorusije in Rusije. Pravzaprav je znižana ocena le 0,3-kratnik cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo in 1,4-kratnik v primerjavi z dobičkom in solidnim dividendnim donosom lahko dobra vaba za naložbe v prihodnjem obdobju, če se bodo rešile težave z dezinvestiranjem ruske podružnice.

Pod črto, če bodo banke nadaljevale prakso močnih odkupov delnic in izplačil dividend, je pričakovati nadaljnjo rast tečajev delnic in dobrih donosov kapitala za vlagatelje. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar