text size
Nedavno smo pisali o Romuniji kot eni izmed zelo zanimivih investicijskih zgodb. Romunsko gospodarstvo se v zadnjem času sooča z vrsto izzivov, ki pritiskajo na gospodarsko rast in povečujejo negotovost med vlagatelji. Visoka inflacija, politična nestabilnost in zaskrbljenost glede javnih financ ustvarjajo vse bolj zapleteno okolje za poslovanje in potrošnjo.
Kljub slabši makroekonomski sliki romunski kapitalski trg še naprej beleži močno rast, vlagatelji pa si očitno ne delijo v celoti pesimizma, ki izhaja iz gospodarskih kazalnikov. Takšno neskladje med gibanjem gospodarstva in delniškega trga odpira vprašanje, kaj pravzaprav poganja to rast. Ali gre za pričakovanja okrevanja, privlačna vrednotenja ali pa trg preprosto spregleda trenutne težave in ocenjuje dolgoročnejši potencial romunskega gospodarstva?
Makroekonomska slika
Romunija je trenutno v precej zahtevnem makroekonomskem okolju. Inflacija je med največjimi težavami, država pa trenutno beleži najvišjo stopnjo inflacije v Evropski uniji, kar dodatno zmanjšuje kupno moč prebivalstva.
Hkrati je gospodarstvo v prvem četrtletju 2026 na letni ravni upadlo za 1,2 odstotka, medtem ko je na četrtletni ravni stagniralo po predhodnih padcih. Evropska komisija za celotno leto 2026 pričakuje skoraj popolno stagnacijo romunskega gospodarstva, saj naj bi BDP zrasel le za 0,1 odstotka. Na šibkejšo rast dodatno vplivata fiskalna konsolidacija in visoka inflacija energentov, ki zmanjšujeta realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev ter pritiskata na osebno potrošnjo. Močnejše okrevanje gospodarstva se pričakuje šele v letu 2027.
Odporen trg
Kljub šibki makroekonomski sliki romunski kapitalski trg letos beleži eno najmočnejših rasti na svetu. Glavni borzni indeks BET je od začetka leta pridobil približno 45 odstotkov, s čimer se romunski trg uvršča med šest najuspešnejših svetovnih trgov v letu 2026.
Eden od razlogov za odpornost trga je njegova struktura – največja podjetja v indeksu prihajajo iz bančnega, energetskega in komunalnega sektorja, ki skupaj zajemajo več kot 85 odstotkov njegove vrednosti.
Prav bančni in energetski sektor sta bila v zadnjih mesecih v središču zanimanja vlagateljev. Energetski sektor dodatno podpirajo pričakovanja, povezana s projektom Neptun Deep, največjim romunskim projektom pridobivanja zemeljskega plina v Črnem morju. Namestitev proizvodne platforme Neptun Alpha je bila zaključena ta mesec, začetek proizvodnje pa je načrtovan za leto 2027. Projekt bi Romuniji omogočil skoraj podvojitev proizvodnje plina in jo potencialno uvrstil med neto izvoznice.
Energetska podjetja in komunalni sektor, ki je tesno povezan z energetiko, zajemajo približno 60 odstotkov indeksa. Približno 35 odstotkov indeksa je neposredno povezanega s projektom Neptun Deep, preostanek pa je večinoma usmerjen v energetski prehod. Vendar potencial romunskega trga ne izhaja samo iz energetike. Bančni sektor ima še vedno prostor za rast zaradi višjih prihodkov, širjenja kreditiranja in poglabljanja finančnega sistema.
Če pogledamo gibanje posameznih delnic znotraj indeksa, so med največjimi letošnjimi dobitniki podjetji Premier Energy in Cris-Tim Family Holding, ki sta zrasli za več kot 100 odstotkov, ter Digi Communications z rastjo okoli 80 odstotkov. To odraža vse večje zanimanje vlagateljev za manjša podjetja. Kljub temu sta zaradi večje uteži v indeksu k letošnji rasti indeksa BET največ prispevala Hidroelectrica in Romgaz.
Dolgoročni potencial ostaja
Dolgoročni potencial romunskega trga je viden tudi skozi zgodovinske donose. Indeks BET je v zadnjih 25 letih po povprečnem donosu presegel celo ameriški Nasdaq, hkrati pa ostaja vrednotenjsko cenejši (P/E 15 in EV/EBITDA 11) tako od Nasdaqa, S&P 500 in indeksa STOXX kot tudi od vodilnih regionalnih indeksov, kot sta SBITOP in CROBEX10.
Kar zadeva makroekonomijo, se po stagnaciji gospodarstva v letu 2026 pričakuje pospešitev rasti v letu 2027, medtem ko naj bi fiskalna konsolidacija postopoma zmanjšala enega največjih proračunskih primanjkljajev v Evropski uniji. Čeprav naj bi se javni dolg po projekcijah Evropske komisije povečal z manj kot 60 odstotkov BDP v letu 2025 na približno 63 odstotkov v letu 2027, njegova raven ostaja razmeroma nizka. To Romuniji daje določen manevrski prostor pri upravljanju fiskalnih izzivov.
Kombinacija gospodarskega okrevanja, energetskih naložb in dolgoročnega potenciala podjetij bi tako lahko še naprej podpirala zanimanje vlagateljev za romunski trg.
Kaj pa politična situacija?
Potem ko so bile predsedniške volitve konec leta 2024 razveljavljene zaradi nepravilnosti in domnevnega tujega vpliva, je na ponovljenih volitvah maja 2025 zmagal proevropski in neodvisni kandidat Nicușor Dan. To je vsaj začasno zmanjšalo politično negotovost in potrdilo proevropsko usmeritev države.
Kljub temu politična nestabilnost ostaja eno največjih tveganj za romunsko gospodarstvo in kapitalski trg. Po padcu vlade premierja Ilieja Bolojana maja 2026 je Romunija vstopila v novo obdobje politične negotovosti. Poskus predsednika Nicușorja Dana oblikovati novo vlado je bil dodatno zapleten, potem ko parlament junija ni podprl kandidature Adriana Veștee.
Hkrati krepitev podpore desni opoziciji, ki jo vodi stranka AUR, povečuje politično negotovost, država pa se mora soočati tudi s pritiskom izvajanja fiskalne konsolidacije. Za vlagatelje ključno tveganje ni toliko sama sprememba vlade, temveč možnost, da bi politična nestabilnost upočasnila fiskalne reforme, ogrozila dostop do evropskih sredstev in zmanjšala zaupanje bonitetnih agencij.
Priložnost, a s tveganjem
Romunski kapitalski trg je ena zanimivejših investicijskih zgodb v regiji, podprta z močnim energetskim sektorjem, prostorom za rast bančništva in dolgoročno konvergenco gospodarstva proti razvitejšim evropskim državam.
Kljub temu trenutna makroekonomska slika ostaja neurejena, saj jo zaznamujejo visoka inflacija, velik fiskalni primanjkljaj in upočasnjena gospodarska rast. Politično tveganje je še naprej pomemben dejavnik negotovosti.
Prav zato Romunija danes ponuja privlačno kombinacijo potenciala in tveganj – trg ima močne dolgoročne temelje, vendar bo nadaljnja rast odvisna predvsem od sposobnosti države, da stabilizira javne finance in ohrani politično stabilnost.
