Multimilijonar Damian Merlak: 'Slovenija je za povprečne ljudi'

Pred novo objavo lestvice najbogatejših Slovencev smo se pogovarjali s serijskem podjetnikom in multimilijonarjem Damianom Merlakom, ki je bil soustanovitelj kripto borze Bitstamp, zdaj pa živi v Dubaju. Kot pravi, v Slovenijo z veseljem pride na obisk, sicer pa po njegovem mnenju nismo ustvarili države, v kateri bi spodbujali, da bi nekdo obogatel. "To je pri nas nekaj slabega," je oster Merlak.

Govorili smo tudi o njegovih investicijah in tem, kako razpršeno je njegovo premoženje.

Podatek o tem, koliko je trenutno vredno njegovo premoženje po oceni revije Manager, bomo objavili okoli 10.30.

Od kmetije do baterijskih hranilnikov. Kako ste navigirali smer svoje podjetniške poti?

Zgodb ne iščem aktivno, predvsem ko gre za zasebne investicije. Moj glavni fokus so finančni trgi. To je moje primarno območje. Avanture iz tega sveta v bistvu bolj najdejo mene kot jaz njih. Glede bohinjskih hotelov je prišla informacija, da so naprodaj, šele potem sem začel razmišljati o tem. Tudi pri podjetju NGEN, ki se ukvarja z baterijskimi hranilniki, je Roman Bernard prišel do mene z idejo o solastništvu. Skratka, nimam posebne želje oziroma ne iščem novih investicij v slovenskem gospodarstvu, razen če pride kaj zanimivega. Ne gre samo za to, da bi se mi morala investicija finančno izplačati, ampak se mi mora zdeti tudi zanimiva.

Ko omenjate bohinjske hotele, boste še kupovali v turistični panogi?

Zaenkrat nimam nič ogledanega oziroma da bi želel kupiti. Ampak če se kaj pojavi, predvsem pa če se spremenijo razmere na trgu, se to lahko spremeni. Zaenkrat stanje še ni tako, da bi se izplačalo kupovati, še vedno se bolj izplača prodajati. Tako je že nekaj let. Nekako nočem iti proti toku in početi nečesa, kar trenutno ni smiselno.

Doživeli ste vzpone in padce. Česa ste se naučili?

Pri sodelovanju, investiranju in ustvarjanju novih podjetij so najbolj pomembni ljudje, ki jim lahko zaupaš. Če najdeš nekoga z dobro idejo, je potem veliko vprašanje, kako bosta sodelovala. Ključno je, da če se dogovorita, da gre milijon evrov v neko investicijo, se potem ne sprašuješ, kam bo šel ta milijon evrov. Dogovor mora biti dosežen brez odvetniških pogodb. Podjetniške zgodbe se vedno lomijo na tem, da ima nekdo nepoštene namene – če je ideja seveda dobra.

Tako prideva tudi do že omenjenega podjetja NGEN, kjer sta bila z Boštjanom Bandljem soinvestitorja. Kako gledate na taka sodelovanja, da bogatejši Slovenci stopijo skupaj in investirajo v dobre zgodbe?

To je pozitivno. Vedeti moramo, da se samo tako lahko delajo velike zgodbe na nekem nivoju. Večina ljudi sicer na koncentracijo gleda kot na nekaj negativnega, vendar če je po drugi strani premoženje razpršeno na veliko majhnih delov, se ne da narediti takšne velike zgodbe. Če gledamo najbogatejše in najrazvitejše države na svetu, imajo v določenih segmentih družbe vedno zelo koncentrirano premoženje, ker to je pogoj, da se delajo zgodbe z visoko dodano vrednostjo.

Vaše premoženje pa je – ravno nasprotno – zelo razdrobljeno.

Seveda ne želim iti z vsem premoženjem v eno zgodbo, kot je bilo to pri Bitstampu. Tam je bila stvar drugačna, ker smo začenjali iz nič. Zame so še vedno največji del investicije na finančnih trgih v smislu finančnih instrumentov, delnic in terminskih pogodb.

Kako gledate na sklade zasebnega in tveganega kapitala?

Nekaj premoženja imam v skladih tveganega kapitala, in sicer v tujini, ampak nimam posebnega mnenja o tem. Odločil sem se del premoženja investirati v to in bom videl, kako bo. To imam zdaj že nekaj let; če gledam donos za nazaj, ni slab, a hkrati nič nadpovprečnega. Morda se enkrat tudi odločim, da tam ne bom več investiran, ker bom lahko imel drugje enak ali celo boljši donos.

Glede na to, da prihajajo težji časi za gospodarstvo, katere so panoge priložnosti?

Ne vem, ali poznam odgovor, ker je to težko vprašanje. Vsi se ukvarjajo s tem vprašanjem. Malo nas je, ki imamo izkušnje s tako visoko inflacijo; starejši morda, pa še to verjetno ne na področju investiranja. Težko je biti pameten glede tega, kaj se izplača. Splošno prepričanje je, da so to investicije v podjetja, ki se ukvarjajo z osnovnimi potrebščinami in ki bodo lahko sledila inflaciji z dvigom cen – torej segment hrane in pijače. Na zasebnem trgu pa enostavno čakam. Zame je to obdobje priložnosti. Čakam na nekakšno spremembo, ko se bo dalo kaj kupiti po ugodni ceni.

Ali to velja tudi za borzo?

Mislim, da ja. Zaradi dvigovanja obrestnih mer vsi samo čakamo, kdaj se bo nekaj zlomilo. Svet se je v zadnjih desetih letih navadil na skoraj brezobrestne kredite: Eno- oziroma dvoodstotne obrestne mere ob dvoodstotni inflaciji pomenijo zastonj denar. Vprašanje je sicer, kdo ima dostop do tega denarja, ker imamo institucije, ki odločajo o tem. Zdaj se stanje spreminja in očitno ne bo vedno tako.

Tudi na nepremičninskem trgu vidimo rekorde.

Glede na to, kar slišim, se mi zdi, da je slovenski trg kar ponorel. Vendar je slovenski trg zaspan, na njem se ne dogaja veliko. Tudi ko se stanje obrne, ljudje ne kupujejo toliko na kredit, ampak vlagajo prihranke, ker se bojijo, da jih bo pojedla inflacija. Povprečni človek seveda takoj pomisli na nepremičnine, druge ideje nima. Mislim, da je to glavni razlog za rast slovenskega trga. Sam imam v Sloveniji hišo, v Dubaju pa stanovanji.

Zakaj ste se preselili iz države in zakaj pri nas ni milijarderjev?

Eno je to, da smo mlada država. Pred tem smo imeli drugačen sistem, ki tega ni dovoljeval. V teh 30 letih, ko igramo igro zahodnega sveta, pa nismo ustvarili države, v kateri bi spodbujali, da bi nekdo obogatel. To je pri nas nekaj slabega. Slovenija je narejena za povprečnega človeka. Zato tudi nekdo, ki zasluži in je svetovljan, slej kot prej zapusti Slovenijo, čeprav sam z veseljem pridem na obisk. Tu vse stremi k povprečnosti: obdavčitev, ponudba, zakoni, trgi ... Vse je nastavljeno za povprečnega človeka in navzdol. Navzgor pa se ljudi ignorira, skoraj preganja, v smislu "ne želimo tega". Tako dojemam slovensko vzdušje.

Ali veste, kolikšno je vaše premoženje?

En del premoženja je lahko izračunati, pogledaš portfelj, borzo, sklade – to lahko preverim na dnevni ravni. Potem pa so zasebne investicije, vrednost podjetja. Vrednost NGEN je za nekoga dvakrat večja kot za nekoga drugega; podobno je tudi pri nepremičninah, sploh pri hotelih, ki jih sam ocenjujem po nabavni vrednosti. Pri podjetju se gleda na bilance, pa že tu so ocene zelo različne. Vsak mesec zagotovo ne računam tega. Vsako leto, ko je objavljena lestvica, pregledam, koliko premoženja imam. Šele takrat dobim idejo, koliko bi bil vreden, vendar se v glavnem ne ukvarjam s tem. Zame je pomembno, da dobro živim in da skupaj ustvarimo kakšne dobre projekte, ostalo pa že pride samo.

vsi komentarji(1)

komentarji:

Pusti komentar

Clod Mer

14.04.2023 20:10

Hahahahahah Res nadpovprečni odgovori. 🤔😉 V čem je res skrivnost tvojega uspeha ? Pravi moment na pravem kraju s pravimo ljudmi + steča ?

0+ 0- Odgovori