Minister Sajovic: 'EU je obrambno 70-odstotno samozadostna, mi pa 10'

Ministrstvo za obrambo (MORS) je minuli teden na novinarski konferenci predstavilo ideje o ustanovitvi novega obrambnega državnega holdinga. S podrobnostmi so bili skopi. Sledile so kritike: da je vlada rokohitrsko sprejela še eno odločitev in tik pred volitvami poskuša pod streho spraviti še eno pomembno zadevo.

Tudi minister sam pravi, da vsi skupaj prehitevajo, a se pri tem nanaša na vprašanja javnosti o podrobnostih holdinga.

Še vedno namreč ni jasno, s kakšnimi sredstvi bo novo državno podjetje pod okriljem SDH razpolagalo, kdo ga bo vodil in kdo nadziral ter kako konkretno bodo potekala vlaganja v industrijo in kako bo z morebitnimi lastniškimi deleži v sodelujočih podjetjih.

Namesto tega minister Borut Sajovic odgovarja, da je vlada v svojem mandatu storila več kot katerakoli druga. Naj dopolnimo, da gre v mnogočem za posledico spremenjenih geopolitičnih razmer in povečanih vlaganj v obrambo, ki smo se jim zavezali v okviru zavezništva Nato. 

Katera podjetja si želite videti v holdingu?

V holdingu bomo zagotovo imeli podjetja, ki so že do zdaj storila veliko za večjo varnost in odpornost v državi.

Prepričan se, da jih bo veliko iz Grozda slovenske obrambne industrije (GOIS). To ne pomeni, da bo neko zasebno podjetje avtomatično del holdinga. Ta bo podjetje, organizacija, ki bo skrbela za sodelovanje in povezovanje predvsem z malimi in srednjimi podjetji, zato da se odlični produkti, ki so plod slovenskega znanja, tudi industrializirajo in komercializirajo. To bo dobro za gospodarstvo, za sistem varnosti, obrambe in odpornosti.

Holding bo krepil povezave z institucijami zavezništva Nato in Evropske unije in ne nazadnje obrambe v svetu. Tudi EU napovedujemo, da bomo uspešno in dobro izkoristili sredstva. Ključno je, da denar ostane doma.

Trdite, da ni nujno, da bodo podjetja tudi lastniško vpletena v holding. Kako točno boste to dosegli? Bo veljalo obratno - se pravi, da bo ta imel lastništva v podjetjih?

Mislim, da trenutno vsi skupaj prehitevamo. Naša naloga je bila napisati strategijo obrambne industrije in tehnološke baze. Ta strategija se bo v dobro varnosti v tej državi uresničevala in izvajala tudi prek holdinga.

Kaj je holding? Organizacija in gospodarska družba, ki posluje po zakonu o gospodarskih družbah, in ker bo v okviru SDH, mora tudi slediti zakonu o SDH.

Te družbe ne bo ustanavljalo Ministrstvo za obrambo, ne bo je ustanavljal minister za obrambo, tudi kadroval ne bo tam. Želim si čim več nadzora, tako civilnega kot tudi tistega, ki je znotraj strukture. Pustiti je treba času čas.

Sem pa vesel, da se vsi strinjamo, da to organizacijsko obliko potrebujemo. Končno, pravim. Vodilne evropske države so to storile že pred desetletjem, večina po letu 2017, ko se je izoblikoval okvir Stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), ki krepi obrambne in varnostne sposobnosti posameznih držav.

Rekli ste, da se bodo morala podjetja dokazati, če bodo hotela sodelovati v holdingu. Kako?

Podjetje mora najprej imeti produkt, ki je zanimiv za slovensko varnost, odpornost, tudi obrambo. Potem je treba ta produkt uvesti v splošno rabo doma in v tujini. To je področje, na katerem smo bili zadnja desetletja slabi. Smo odlični izumitelji, imamo veliko znanja, a največkrat naše znanje za industrijsko proizvodnjo oplemeniti tujina. Ta primanjkljaj bi radi nadoknadili, tako da bomo svoje izdelke sami razvijali, proizvajali in pa tudi prodajali v okviru EU, zavezništva Nato in po svetu. Vidite, da se članstvo v GOIS skokovito povečuje.

Dejstvo je, da je to posledica dogajanja na področju obrambe na globalni ravni. Tudi borzni tečaji obrambnih podjetij rastejo hitreje kot drugi, tako da je to posledica tega, da se obramba krepi.

Tako odgovarjamo na varnostne izzive in pa na odpornost slovenske družbe, kjer imajo tudi obrambne kapacitete pomembno vlogo.

Velike države v svetu, tudi v Evropi, so 70-odstotno samozadostne na tem področju. Francija ima tudi do 95-odstotno raven samooskrbe. Kje smo mi? Pri okoli 10 odstotkih.

Kako hitro lahko napredujemo?

Vsaka takšna zgodba je tek na dolge proge in potrebuje čas, potrebuje razvoj, ampak koraki so pravi.

Vendarle pa najbrž imate nek okvir? Kdaj se vam zdi, da bi bilo realno mogoče doseči samozadostnost na tem področju?

Podjetjem moramo pomagati tudi pri vzpostavitvi okvirja za financiranje. Dobri izdelki s področja varnosti in obrambe ter podjetja, ki to proizvajajo, so še vedno v nemilosti določenih finančnih in bančnih struktur in vsi skupaj moramo spremeniti pogled na varnost, saj jo potrebujemo.

Ko smo že pri financiranju. Kako konkretno bo holding financiran? S kakšnimi sredstvi bo razpolagal in koliko bo potem vlagal v projekte, podjetja ter prek kakšnih finančnih instrumentov?

Omenila sva zakon o gospodarskih družbah in zakon o SDH. V politiki nas čaka še ena naloga. Da ustanovimo strateški svet, ki bo sestavljen iz strokovnjakov s tega področja. Zagotovo iz obrambe, z ministrstva za gospodarstvo, potrebujemo tudi sodelavce iz znanstveno-raziskovalnih inštitucij.

Ko bo ustanovljeno podjetje, bo seveda vodstvo podjetja dobilo nadzorni svet, sestavil se bo poslovni načrt in stvari se bo počasi spravilo v življenje.

Foto Bobo

 

Kaj pa strateški svet? Že imate imena, kdo bo v njem?

Ko bo nastal strateški svet, bomo imeli imena in jih bomo s sklepom vlade tudi predstavili javnosti. 

Kdaj bo to in kdaj bo holding začel delovati?

Mislim, da na prelomu leta.

Se lahko kaj zalomi? Vemo, da se volitve bližajo. Je to eden od razlogov, zakaj se tako hiti s holdingom?

S holdingom se prav nič ne hiti. Le poglejte strukturo pravnih, normativnih in zakonskih aktov, ki jih v zadnjih letih pripravljamo na MORS. Ti imajo neko logično zaporedje.

Je v tej državi greh delati tudi v tednih in mesecih pred dopusti, kot da se bo zaradi dopustov svet ustavil? Strategije nismo predlagali med dopusti, kot nekateri očitajo, ki v politiki očitno dopustujejo pol leta.

Opravljamo svoje delo in na seji vlade smo predlagali strategijo obrambne industrije in industrijske baze. Vse sledi resoluciji dolgoročnega opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Vmes so tudi zaveze, da bomo to področje finančno okrepili, mu namenili več sredstev.

Ustanovitev podjetja, ki bo skrbelo za vse te dejavnosti, je najbolj logična posledica v tem vrstnem redu.

Ena od kritik je tudi, zakaj holding, in ne agencija.

Utemeljenih kritik je relativno malo, saj vidim, da večina ljudi, ki kritizira v medijih, tega relativno kratkega dokumenta, ki ima nekaj več kot deset strani, ni prebrala. Če bi ga, bi videli, da se nabave ne selijo z ministrstva, da prek holdinga ne bodo šle milijarde zneskov za obrambo. Celoten proračun MORS nikakor ne bo šel v holding. Od kod tudi ta laž, da bo vlada dala v holding tri in pol milijarde evrov?

Holdinga ne potrebujejo ne ena, ne druga, ne tretja vlada. Holding prvenstveno potrebuje Slovenija. Tako kot potrebujemo holdinge na področju infrastrukture ali energetike. Želim si, da je čim bolj strokoven in deluje dobro zaradi krepitve varnosti v tej državi.

Transparentnost je pomembna. Omenili ste že strateški svet. Pomembno je, kdo bo v tem strateškem svetu, kajti če bodo samo predstavniki obrambnega in gospodarskega ministrstva ter drugih ministrstev in SDH, potem je težavno to, da prevladuje politika. Kako torej zagotoviti transparentnost poslovanja holdinga?

Transparentnost, odkritost in pa jasno poslovanje na ministrstvu zagovarjamo in tudi v največji mogoči meri zagotavljamo. Za varnost in obrambo porabljamo denar davkoplačevalcev, zato gre moja izrazita podpora transparentnosti. Prepričan sem, da tako tudi bo.

Kako naj bi holding zagotavljal posle na tujem? To je eden od ključnih ciljev, tudi povezovanje industrije s tujino.

Osnovna naloga holdinga je, da po razvoju izdelkov doma vzpostavi industrijsko proizvodnjo, sredstva plasiramo tudi državam po svetu, predvsem v okviru zavezništva in pa znotraj EU.

Obstaja kopica mehanizmov, kako države na področju industrijske proizvodnje pa tudi obrambe sodelujejo že do zdaj. EU ima te mehanizme in institucije in prepričan sem, da jih bo v bodoče še več.

Kako bo holding zagotavljal proizvodnjo streliva? Ta je tudi ena od prioritet na obrambnem področju.

Osnovna naloga, če imaš obrambne oborožitvene sisteme, je, da si pri zagotavljanju streliva za lastno obrambo v največji meri samooskrben. Prepričan sem, da v Sloveniji zmoremo osnovne vojaške obrambne kalibre - gre predvsem za manjše kalibre - zagotoviti in proizvesti sami.

NATO

Glede na to, da precej podrobnosti o holdingu še manjka, omenjate pa, da vsi nekoliko prehitevamo - se vam ne zdi, da morda tudi vlada prehiteva?

Ugotovila sva, da so se razmere v svetu in v Sloveniji spremenile. Na spremenjeno varnostno okolje se je treba odzvati ali morda tiščati glavo v pesek in še naprej spati? Vlada nič ne prehiteva.

Na vladi in na MORS delamo tisto, kar bi tisti, ki nas kritizirajo, morali storiti takrat, ko so bili na položajih in je bila to njihova naloga. Smo levosredinska vlada. V 34 letih te države je to vlada, ki je na področju krepitve varnosti in obrambe merljivo in vidno postorila največ.

Ne gre samo za finance. Gre tudi za vajo Odpornost 2024, ki ima posledice, gre za spremenjeno zakonodajo o kritični infrastrukturi, in tudi ko govorimo vojaških izdelkih in izdatkih, ko govorimo o opremi, o nabavah, delamo tisto, kar smo zavezništvu obljubili že pred desetimi leti, pa tega nismo postorili. In ko bomo čez nekaj mesecev potegnili črto pod ta mandat, bomo videli, da se je sistem tehnično in kadrovsko okrepil.

Za konec samo še vprašam, kako bi lahko sankcije proti Izraelu vplivale na ambicije domače obrambne industrije, saj vemo, da je ta skupaj z ZDA glavni razvojni partner evropske obrambne industrije?

Politično sporočilo vsake od držav, kadar je nekaj narobe, je pomembno in dragoceno.Videli ste napad na novinarje, slike otrok, ki iz razdeljevalnic hrane odhajajo domov s praznimi posodami, kako zaradi napadov umirajo. Slovenija se postavlja na pravo stran zgodovine, sporoča jasno in glasno od vsega začetka, da je bil terorističen napad oktobra leta 2023 nesorazmeren.

Da je treba v spopadih paziti na življenja civilistov, predvsem žensk in pa otrok, smo ena prvih držav znotraj EU, ki smo rešitev videli v sporazumu o prekinitvi ognja, za kar pa je potrebna rešitev dveh držav. Naše poteze imajo nekaj posnemovalcev v okolju in poskrbijo tudi za nekaj razmisleka.

Kot minister, predvsem pa kot človek in ne nazadnje oče, si želim, da se spopadi prekinejo, da se izpustijo talci na obeh straneh in da se najde politična rešitev. In Slovenija z vsemi ukrepi jasno in glasno sporoča, da si miru v Ukrajini ali pa na Bližnjem vzhodu zelo želi.

Slediti pa morajo tudi drugi, sploh največji igralci, kajti Slovenija je vendarle majhen igralec?

Zagotovo, ampak tudi če si majhen igralec, ti ni treba biti tiho. Mogoče se prevečkrat pozablja. Ne vem, ali ste že slišali zanimivo misel opazovalca pogroma v varšavskem getu, ki je zapisal: Ko so prišli po jude, nisem nič rekel, ker nisem bil jud. Ko so prišli po druge narode, sem bil tiho, saj nisem bil druge narodnosti. Ko so prišli pome, pa ni bilo nikogar več, da bi povedal, da je to narobe. To počnemo s temi političnimi sporočili.

Želim si, da so slišana in sprejeta in da bodo imela učinek. Izrael je Sloveniji prijateljska država, tak naj tudi ostane, ampak zagotovo se tudi v Izraelu krepijo težnje, da se ta norija, da ne rečemo še kaj drugega, končno prekine in ustavi.