Katera znanja bodo pomembna v tehnološkem sektorju ob vzponu umetne inteligence?

Od svoje izdaje novembra lani je bil ChatGPT podjetja OpenAI zelo hitro pridobival število uporabnikov, ki mu med drugim uporabniki zaupajo celo pisanje spremnih pisem pri prijavah na delovna mesta, študentom pa pomaga pri goljufanju pri pisanju esejev. Vse pogosteje pa služi tudi kot pomoč pri delu. Google je ugotovil, da bi teoretično lahko zaposlili bota kot začetnega programerja, če bi se ta prijavil na razgovor v podjetju, poroča Insider.

Amazonovi zaposleni, ki so testirali ChatGPT, so ocenili, da "zelo dobro" odgovarja na vprašanja podpore strankam,  je "odličen" pri izdelavi dokumentov za usposabljanje in "zelo dober" pri odgovarjanju na vprašanja o strategiji podjetja. Vendar pa so uporabniki ChatGPT ugotovili tudi, da lahko klepetalnik ustvarja napačne informacije, napačno odgovarja na probleme kodiranja in ustvarja napake pri osnovni matematiki. Ne glede na to pa bo skupaj z drugimi orodji umetne inteligence v prihodnje pomembno vplival na to, kakšna znanja bodo iskali delodajalci. Zato smo med predstavniki slovenskega tehnološkega sektorja, ki običajno hitro "posvoji" tehnološke novosti, preverili, kako bo uporaba umetne inteligence vplivala na pričakovanja znanja pri zaposlenih.

Andraž Tori, soustanovitelj slovenskega startup podjetja Zemanta, ki ga je leta 2017 prevzelo ameriško-izraelsko podjetje Outbrain, pravi, da se že 15 let ukvarja s tem, kako pridobiti kader v visokotehnološkem podjetju in vprašanjem, kako ga motivirati. Čeprav imamo dober izobraževalni sistem, moramo delati bolje, da bomo imeli več kadrov, ki bodo tekmovali na svetovni ravni, je prepričan. Ključno vprašanje je, kaj in koga naj izobraževati. Najlažje se je nič odločiti, a na tak način bomo še bolj zaostajali, je dejal na nedavnem dogodku v organizaciji Tehnološkega foruma.

Prihaja velik val sprememb

Prepričan je, da še nismo prišli do točke, ko bi razmišljali o tem, kako bomo otroke učili pragmatičnega razmišljanja in uporabe robotike.

Luka Ferlan, Sportradar, je za Bloomberg Adria ocenil, da bodo s prihodom umetne inteligence karte močno premešane. "Se mi pa zdi da bodo zaradi tega največ vredna splošna razgledanost, kako se človek znajde v sistemih. Specializacije so potrebne v majhnih dozah, v ospredju bo predvsem to, kako celovito razmišljati. Podrobnosti bo razreševal program, ti boš pa dirigent celotne slike," je napovedal. Dodal je, da umetno inteligenco sicer uporabljajo predvsem za strojno učenje pri obdelavi podatkov.

Andraž Logar, ustanovitelj in direktor podjetja 3f3, je prepričan, da bi se morali v Sloveniji zelo zavzeto pogovarjati o interdisciplinarnosti možganov, ki jo morajo imeti novi rodovi. So obdobja, ko smo poudarjali družboslovne znanosti in tista, ko smo poudarjali naravoslovje. A države, ki so bolj uspešne od nas, nas učijo, da moramo iskati ravnovesje med levo in desno hemisfero možganov. Šele takrat, ko bosta ta dva dobro sodelovala, bo gospodarstvo lahko uspešno in napredovalo. "Menim, da je poudarjanje ustvarjalnosti, razumevanje, kako deluje svet, ustvarjanje projektov s timskim delom, vodi k temu cilju, da bomo imeli interdisciplinarne kadre," je ocenil.

Mankica Kranjec

Visokotehnološka podjetja, ki smo se zbrala v dorumu, se med sabo precej razlikujemo, zato tudi nimamo enakih potreb pri kadrih, pravi Marko Grgurovič, razvijalec igre Mordhau ter ustanovitelj in direktor studia Triternion Games. Sami iščejo predvsem programerje, pa tudi kader, ki je med tehničnim programerjem in 3D oblikovalcem. Takih programov je pri nas zelo malo, tudi na splošno je takšen kader kot je 3d oblikovanje pri nas zelo težko naučiti. Prej gre za entuziaste, ki so se tega sami priučili.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar