Bo Metina poravnava v vrednosti 18 milijard dolarjev spremenila družbena omrežja?

Proti velikanom družbenih omrežij se vrstijo tožbe, v katerih jim očitajo, da svoje platforme načrtujejo tako, da uporabnike čim dlje zadržijo, s tem pa mladim povzročajo resno škodo.

V prelomni nacionalni poravnavi, objavljeni 26. avgusta, je Meta Platforms pristala, da bo za poravnavo zahtevkov ameriških zveznih držav glede varnosti in zasebnosti na družbenih omrežjih plačala do 18 milijard dolarjev. Gre za eno največjih izplačil v zgodovini ameriškega pravosodja. Meta bo morala na svojih platformah uvesti tudi nove zaščitne ukrepe, med drugim omejiti čas, ki ga mladi lahko preživijo na Instagramu in Facebooku, ter jim brez soglasja staršev preprečiti izklop nekaterih varnostnih nastavitev.

Marca je v Los Angelesu potekal tudi prvi sodni proces zaradi osebne škode, povezane z uporabo družbenih omrežij. Porota je družbi Meta in Googlu očitala malomarnost pri zasnovi in delovanju njunih platform ter 20-letni ženski prisodila šest milijonov dolarjev odškodnine. Šlo je za pomemben precedens v vse večjem številu podobnih primerov.

Ti odmevni sodni primeri in številni novi procesi, ki sledijo tudi leta 2027, že vzbujajo primerjave z zgodovinskim obračunom tobačne industrije sredi devetdesetih let. Takrat so tožbe zaradi zasvojenosti potrošnikov prispevale k strožjemu reguliranju cigaretne industrije.

Za kakšne primere gre?

V središču sodnega procesa v Los Angelesu je bila ženska, ki je trdila, da je več kot desetletje skoraj neprekinjeno uporabljala platforme, kot sta Instagram in YouTube v lasti Googla, zaradi česar naj bi razvila anksioznost, depresijo in motnjo telesne podobe.

Snap Inc. in TikTok Inc. v procesu nista sodelovala, saj sta s tožniki že prej dosegla zaupni poravnavi. Vse štiri družbe pa se soočajo z več kot 3.000 drugimi tožbami otrok, mladostnikov in mladih odraslih, ki jih v nekaterih primerih vlagajo njihovi starši, sorojenci ali drugi družinski člani. Tožniki zatrjujejo, da so zaradi uporabe platform utrpeli psihološke težave, telesne posledice, v nekaterih primerih pa naj bi prišlo tudi do smrti.

Tožbe se ne osredotočajo na vsebino, ki jo uporabniki spremljajo na družbenih omrežjih, temveč na zasnovo in delovanje samih platform. Podjetjem očitajo, da so njihove storitve oblikovane tako, da uporabnike čim dlje zadržujejo na platformah in spodbujajo njihovo nenehno uporabo. Naslednji v nizu tako imenovanih testnih procesov, ki omogočajo preverjanje argumentov obeh strani in lahko privedejo tudi do poravnave, je predviden oktobra v Los Angelesu.

Generalni državni tožilec Nove Mehike je letos dosegel sodne odločbe proti Meti v skupni vrednosti 942 milijonov dolarjev. Porota je presodila, da je družba mlade zavajala glede varnosti svojih platform.

Koalicija generalnih državnih tožilcev, ki je z Meto dosegla poravnavo, je družbi očitala, da je zavestno zasnovala funkcije, ki mlade spodbujajo k kompulzivni in dolgotrajni uporabi platform, hkrati pa jih zavajala glede varnostnih funkcij. Meta je sporočila, da je v poravnavo vključenih 52 generalnih državnih tožilcev iz ameriških zveznih držav in teritorijev ter Washingtona, D.C. Poravnava naj bi končala vse tekoče postopke, tudi proces v Tennesseeju, ki je bil že v teku.

Več kot 1.300 tožb so vložila tudi javna šolska okrožja v imenu svojih učencev. Družbam očitajo, da so ustvarile "javno nadlogo", saj z odvračanjem pozornosti otrok spodkopavajo njihovo izobraževanje in prispevajo h krizi duševnega zdravja med mladimi.

Meta, TikTok, Snap in Google so se maja dogovorili, da bodo za poravnavo tožbe, ki jo je vložilo podeželsko šolsko okrožje v Kentuckyju, skupaj plačali 27 milijonov dolarjev. Proces bi se moral začeti junija. Naslednji sodni proces, ki ga je vložilo šolsko okrožje, je predviden februarja.

Depositphotos

Kako naj bi nastala zasvojenost?

V številnih tožbah družbam, ki upravljajo družbena omrežja, očitajo, da so pri oblikovanju platform prevzele vedenjske tehnike iz industrije iger na srečo in tobačne industrije. Neskončne tokove vsebin, ki jih ustvarjajo algoritmi, naj bi zasnovale tako, da mlade uporabnike spravijo v tako imenovano stanje "flow", v katerem izgubijo občutek za čas in nadaljujejo z uporabo platforme.

Pri tem imajo pomembno vlogo nenehna obvestila, ki naj bi vplivala na raven dopamina, spodbujala k ponavljajočemu se preverjanju računov in uporabnike nagrajevala za čim daljšo uporabo.

Po navedbah tožnikov lahko zasvojljiva uporaba družbenih omrežij povzroči vrsto psiholoških motenj, v skrajnih primerih pa tudi samopoškodovanje in samomor. Za podjetja pa takšna uporaba prinaša še eno pomembno korist: ogromne količine podatkov o željah, navadah in vedenju mladih uporabnikov, ki jih lahko nato uporabijo za ciljno oglaševanje.

Kako podjetja bremenijo njihovi interni dokumenti?

Frances Haugen, nekdanja produktna vodja Facebooka, ki je leta 2021 postala žvižgačka, je razkrila interne dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je Meta že dolgo vedela za škodljive učinke svojih platform na mlade, še posebej na dekleta, ki so se spopadala s težavami glede telesne podobe.

Odvetniki so na procesu v Los Angelesu predložili interne pogovore in elektronsko pošto zaposlenih, v katerih so razpravljali o domnevno zasvojljivi naravi Metinih izdelkov. Velik del teh dokazov se uporablja tudi v drugih sodnih postopkih.

Dokumenti, ki jih je matična družba TikToka ByteDance razkrila v okviru sodnih postopkov, kažejo, da je podjetje vedelo, da so mladi bolj dovzetni za posnemanje nevarnih in celo smrtonosnih podvigov, ki jih vidijo na TikToku, saj njihova sposobnost presoje tveganj še ni povsem razvita.

Raziskava ByteDancea je pokazala, da so najstniki kot glavni razlog za sodelovanje v takšnih izzivih najpogosteje navedli "pridobivanje ogledov, všečkov in komentarjev", sledilo pa je "ustvarjanje vtisa na druge na spletu".

Kaj pravijo podjetja?

Podjetja očitke zavračajo. Trdijo, da njihove platforme niso bile zasnovane z namenom zasvojiti otroke, ter poudarjajo, da imajo vzpostavljene nastavitve in zaščitne ukrepe za varovanje mladih uporabnikov.

V postopku, ki ga je proti Meti vložilo 29 generalnih državnih tožilcev na zveznem sodišču v Oaklandu v Kaliforniji in se je končal s poravnavo Mete z državami po vsej ZDA, je Meta zatrjevala, da ima že dovolj zaščitnih mehanizmov za omejevanje problematične uporabe svojih platform med najstniki. "Zagotavljanje varne in koristne izkušnje najstnikov na naših platformah je za Meto absolutna prednostna naloga," je podjetje zapisalo v izjavi, v kateri je zanikalo kakršno koli kršitev.

Meta je na procesu v Los Angelesu poudarjala tudi, da družbena omrežja mladim pomagajo ohranjati stike s prijatelji in družino. Meta in Google sta se na sodbo iz Los Angelesa pritožila, Meta pa tudi na sodbo v Novi Mehiki.

V preteklosti je bila prva obrambna linija podjetij, ki upravljajo družbena omrežja, 230. člen zakona Communications Decency Act iz leta 1996. Ta podjetja ščiti pred odgovornostjo za komentarje, oglase, fotografije in videoposnetke, ki jih uporabniki objavljajo na njihovih platformah. Sodniki, ki vodijo sedanji val tožb, pa so presodili, da se podjetja na 230. člen ne morejo sklicevati pri zahtevkih zaradi malomarnosti.

Kakšne posledice grozijo podjetjem?

Meta je v avgustovski poravnavi z generalnimi državnimi tožilci pristala, da bo za končanje postopka, ki je potekal v Oaklandu, plačala do 16,7 milijarde dolarjev. Kot izhaja iz sodnega dokumenta, bi ji v primeru poraza na procesu po lastnih izračunih lahko grozile kazni v višini do 1,4 bilijona dolarjev.

Poleg tega bo Meta za poravnavo drugih zahtevkov, povezanih z zasebnostjo, plačala 459 milijonov dolarjev, za pravne stroške pa še 75 milijonov dolarjev. Ločeno je podjetje sporočilo, da je s Teksasom doseglo dogovor, po katerem bo državi plačalo do milijarde dolarjev.

Generalni državni tožilec Kolorada Phil Weiser, generalni državni tožilec Kalifornije Rob Bonta in generalna državna tožilka New Jerseyja Jennifer Davenport na novinarski konferenci v Oaklandu v Kaliforniji v ZDA 18. avgusta 2026. Meta Platforms je bila pred sodiščem vpletena v pomemben spor s skupino generalnih državnih tožilcev, ki je družbi očitala, da je Facebook in Instagram namerno zasnovala tako, da pri mladih uporabnikih spodbuja kompulzivno uporabo. | David Paul Morris/Bloomberg

Poleg omejitve časa, ki ga najstniki lahko preživijo na platformah, in zahteve po soglasju staršev za izklop nekaterih varnostnih nastavitev je Meta sporočila, da poravnava predvideva tudi samodejno nočno omejitev dostopa do njenih aplikacij ter utišanje obvestil v času pouka. Izvajanje dogovora bo nadzoroval neodvisni revizor.

Poravnava vsebuje tudi nenavadno in pomembno pogojno določbo. Meta se je zavezala, da bo državam sprva plačala približno 12,7 milijarde dolarjev, preostanka pa ne bo izplačala, če njeni tekmeci ne bodo pristali na primerljivo visoka izplačila in podobne spremembe svojih platform. Meta in generalni državni tožilci zato javno pritiskajo na TikTok, Google in Snap, naj sprejmejo podobne ukrepe.

V procesu v Los Angelesu je porota odločila, da mora Meta plačati 4,2 milijona dolarjev, Google pa 1,8 milijona dolarjev. Polovica zneska pri vsakem podjetju predstavlja odškodnino za škodo, ki jo je utrpela tožnica, vključno s stroški terapije, druga polovica pa kazensko odškodnino, katere namen je kaznovati nedopustno ravnanje in preprečiti podobna ravnanja v prihodnje. Šlo je za prvi od peščice testnih primerov, izbranih za sodno obravnavo, da bi bilo mogoče oceniti trdnost pravnih argumentov v tisočih drugih tožbah.

Šolska okrožja v svojih tožbah zahtevajo povračilo dosedanjih in prihodnjih stroškov, povezanih z domnevno škodo zaradi družbenih omrežij. Med drugim želijo sredstva za zaposlitev dodatnih svetovalcev za duševno zdravje in varnostnikov ter za dodatno usposabljanje učiteljev, da bi lažje prepoznali učence v stiski in se nanjo ustrezno odzvali. Bloomberg Intelligence ocenjuje, da je skupna finančna izpostavljenost podjetij skoraj 400 milijard dolarjev.

Šolska okrožja od podjetij zahtevajo tudi spremembe njihovih platform, med drugim uvedbo starševskega nadzora in prilagoditev algoritmov, ki so zasnovani tako, da povečujejo vključenost uporabnikov.