Podatki kot naložba: Kaj narediti z njimi v dobi ChatGPT

Digitalizacija po vsaki krizi dobi krila, kažejo zgodovinski podatki. To velja tudi za koronavirusno pandemijo, saj je pospešila selitev potrošnikov na splet. Predvsem za digitalno oglaševanje velja, da temelji na podatkih. "Podatki že vrsto let veljajo za naložbo, zdaj pa je vprašanje, kaj bomo naredili z njimi v dobi umetne inteligence," je dejala Dunja Mladenić, vodja Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan.

Digitalno oglaševanje po finančni krizi leta 2008 vsako leto raste v dvomestnem številu, kažejo podatki IAB Slovenia, ki se ukvarja s podporo razvoja digitalnega in interaktivnega oglaševanja. "K celotnemu obsegu digitalnega oglaševanja v Evropi regija Srednje in Vzhodne Evrope (CEE), kamor sodi Slovenija, prinese zgolj pet odstotkov," je na dogodku o Odgovorni prihodnosti medijev v organizaciji Outbraina pojasnila Nataša Smirnov, IAB Slovenia.

Oglaševanje v času gospodarskega ohlajanja

Če se je leta 2020 digitalno oglaševanje zaradi epidemije sprva nekoliko ohladilo, pa je potem v letu 2021 dobesedno poletelo, kažejo številke, tudi na račun državnih subvencij. "Makroekonomski trendi nam sporočajo, da lahko pričakujemo zmerno rast digitalnega oglaševanja tudi v letu 2022, a moramo počakati na točne podatke, ki nam bodo pokazali, kako je ta panoga preživela gospodarsko upočasnitev," je dejala Smirnov.

Kot pravi, je Združeno kraljestvo vodilno v Evropi glede digitalnega oglaševanja, sledi Švedska in druge nordijske države, medtem ko regija CEE zaostaja, tudi denimo Poljska. "Edina država, ki drži korak z evropskim povprečjem, je Češka, ki je v tej regiji na prvem mestu tako po rasti kot po višini zneska za oglase na prebivalca," je podatke IAB Slovenia predstavila Smirnov.

Po njenih besedah pa imamo potencial za rast. "Če vzamemo Češko kot merilo, ki ima v primerjavi s Slovenijo BDP na prebivalca celo nižji, a je tam poraba za oglaševanje štirikrat večja kot pri nas," poudarja Smirnov. 

'ChatGPT je revolucija'

Danes je oglaševanje ciljno, kar pomeni, da morajo oglaševalci čim bolje razumeti uporabnike, ki prihajajo na spletne strani. "Vedenje uporabnikov so že do sedaj predvidevale napredne tehnologije in umetna inteligenca, potem pa je prišla generativna umetna inteligenca, ki je spremenila pogoje igre," meni Mladenić.

Generativna umetna inteligenca, ki jo predstavlja ChatGPT, pa ne le interpretira informacije, temveč tudi ustvarja izvirno vsebino, tako besedila kot tudi videoposnetke, zvok in slike. Po njenih besedah moramo zdaj najprej vedeti, zakaj uporabljamo umetno inteligenco (AI) in kaj želimo z njo doseči. "AI želimo uporabiti kot orodje, ne pa prilagoditi naših življenj umetni inteligenci," poudarja Mladenić. 

Učinek na trg dela?

V sami osnovi ChatGPT generira tekst, saj gre za jezikovni model, ki predvideva besedne kombinacije, pri tem pa uporablja podatke s svetovnega interneta. "To bo popolnoma spremenilo način, kako bodo zaposleni upravljali svoje naloge, pri čemer raziskave kažejo, da bo petina zaposlenih v 50 odstotkih spremenila način dela ne glede na delovno mesto," pravi Mladenić.

Kot poudarja, je najbolj presenetljivo, da smo najprej predvidevali, da bodo roboti prevzeli enolična, avtomatična dela, medtem ko danes vemo, da bodo bolj prizadeta bolje plačana dela, kot so denimo programerji. Teh sicer danes na trgu dela primanjkuje.

"Prvič se je tudi zgodilo, da raziskovalci, ki se ukvarjajo z jezikovnimi analizami, ne razumejo točno, zakaj ChatGPT deluje tako dobro. Morda smo podcenjevali, kakšen potencial imajo velike podatkovne baze, ko jih upravlja AI," se sprašuje Mladenić. 

Po njenem mnenju pa se bodo razvili tudi novi kadri, ki bodo znali uporabljati generativno umetno inteligenco, da bo ta proizvaja uporabne podatke. "Največ bodo pridobila tista podjetja, ki bodo znala izkoristiti AI, da bodo zaposleni hitreje upravili svoje delo," meni Mladenić.

Dvorezen meč

Kot nadaljuje, se sicer v raziskovalnih krogih vsi strinjajo, da je uporaba AI nujna in pravilna, a z določenimi omejitvami. "Podatke, ki jih proizvede ChatGPT, lahko uporabimo, a je treba pri tem navesti, da nam je pomagal AI in da je avtor odgovoren za morebitne napake. Podatke je treba vedno tudi dodatno preveriti, saj si bo mogoče v 10 odstotkih primerov določene stvari kar izmislil," poudarja Mladenić. 

S tem pa se briše tudi meja glede avtorskih pravic. "To vprašanje pri ChatGPT zaenkrat še ni rešeno, ker gre za odprte podatke," je povedala raziskovalka. Poleg tega pa je vprašljiv tudi izbris podatkov, ki ga narekuje evropska regulacija. Uporabnik namreč lahko zahteva izbris doočenih podatkov, ki so splošno dostopni na spletu.

Generativna umetna inteligenca pa je lahko tudi dvorezen moč, ker lahko ChatGPT generira lažne informacije, če mu ponudite lažne podatke, opozarja ukrajinska novinarka Olga Tokariuk, ki je zunanja sodelavka pri Centru za analizo evropske politike.

"Rusko-ukrajinska vojna je prva vojna, v kateri igra tehnologija eno izmed ključnih vlog," je poudarila Tokariuk. Kot pravi, se v Ukrajini borijo tudi za kibernetsko in informacijsko varnost. "Tako nam AI pomaga tudi pri identifikaciji lažnih informacij," je dejala Tokariuk.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar