Atletika je kraljica športov, ne pa tudi med zvezami: kako polne so blagajne športnih zvez

Slovenski športniki so tudi v olimpijskem letu 2024 dosegali vrhunske rezultate, ti pa se odražajo v finančnih bilancah nacionalnih športnih zvez. Analiza poslovanja največjih športnih organizacij razkriva razmeroma stabilno sliko – večina jih je leto zaključila pozitivno, povečujejo lastne in sponzorske prihodke, a še vedno v veliki meri ostajajo odvisne od javnih sredstev.

Na številnih področjih v slovenskem športu je v zadnjem obdobju prišlo do povečanja sistemskih sredstev za športne programe in infrastrukturo. Sredstva iz državnega proračuna za programe športa so se tako s približno 25 milijonov evrov leta 2022 povečala na skoraj 54 milijonov evrov za leto 2025. Nadaljuje se tudi 150-milijonski investicijski cikel v športno infrastrukturo.

 

Poglejmo podrobneje poslovanje posameznih zvez, ki so sicer po organizacijski obliki društva, a se med seboj močno razlikujejo po obsegu prihodkov. Medtem ko nekatere zveze manjših športov poslujejo z omejenimi sredstvi, na primer Atletska zveza Slovenije (AZS) s približno 1,8 milijona evrov prihodkov, pa največje, kot je Nogometna zveza Slovenije (NZS), razpolagajo s skoraj 29 milijoni evrov. Te razlike odražajo ne le priljubljenost posameznega športa v državi, temveč tudi sposobnost pridobivanja sponzorstev, organiziranja velikih tekmovanj in razporejanja državnih subvencij.

Nogometna zveza Slovenije: rekordni prihodki in zgodovinski Euro

Začnimo z največjo po obsegu finančnih sredstev. Nogometna zveza Slovenije (NZS) je leto 2024 zaključila z rekordnimi 29 milijoni evrov prihodkov in pozitivnim rezultatom v vrednosti 357 tisoč evrov. Prihodki so bili glede na leto 2023 višji za pet odstotkov, presežek pa je bil manjši za 27 odstotkov. Ključni prihodkovni viri so bili medijske pravice (6 milijonov evrov), prihodki, povezani z EURO 2024 (5,4 milijona evrov), in transferji iz sistemov UEFA (4,5 milijona evrov).

Med največje odhodke na drugi strani sodijo reprezentance (7,8 milijona evrov), organizacija dejavnosti, vezanih na Euro (6,4 milijona evrov), in klubska tekmovanja (7,3 milijona evrov).

Uspeh reprezentance, ki se je prvič v zgodovini prebila v osmino finala evropskega prvenstva, se je poznal tudi v gledanosti – tekme Slovenije je spremljalo rekordnih 1,7 milijona gledalcev, digitalni kanali NZS pa so dosegli 20,7 milijona uporabnikov. Z več kot 41 tisoč registriranimi igralci in stabilno mrežo 259 klubov NZS utrjuje svojo vlogo finančno najmočnejše športne organizacije v državi.

Smučarska zveza Slovenije: visoka finančna učinkovitost in razpršeni viri

Smučarska zveza Slovenije (SZS) je prav tako ena večjih finančnih silnic slovenskega športa. Leto 2024 je zaključila z 12,8 milijona evrov prihodkov in 562 tisoč evrov presežka, kar je občuten napredek glede na leto 2023, ko ga skorajda ni bilo. Skupno so se prihodki povečali za pet odstotkov glede na leto 2023, odhodki pa so ostali na tako rekoč enaki ravni.

Največ prihodkov izhaja iz prodaje in trženja (6,5 milijona evrov) ter subvencij in dotacij (3,8 milijona evrov). Pomemben delež so dividende Športne loterije (921.793 evrov), kar ostaja eden ključnih stabilizacijskih mehanizmov zveze.

SZS je uspelo znižati stroške storitev in povečati prihodke iz javnih in projektnih virov, s čimer je ublažila padec komercialnih prihodkov. Zveza ima v lasti tudi deleže v Centru Pokljuka in Zavodu SLOSKI, kljub izgubi omenjenih družb (Center Pokljuka je leta 2024 posloval negativno) pa SZS te naložbe ohranja kot strateške.

Košarkarska zveza Slovenije: manj prihodkov, a stabilno poslovanje

Košarkarska zveza Slovenije (KZS) je po izjemnem letu 2023, ko je gostila ženski EuroBasket, v 2024 ustvarila 5,8 milijona evrov prihodkov in leto zaključila s presežkom 6.925 evrov. Prihodki so upadli za tretjino, a zveza je ohranila stabilnost – največ iz sponzorskih pogodb (1,4 milijona evrov) in javnih sredstev (1,6 milijona evrov).

KZS je v letu 2024 izstopala z uspehi mladih reprezentanc – fantje U20 so osvojili srebro, U18 pa bron na evropskih prvenstvih. S tem potrjuje usmeritev v mladinske programe in dolgoročni razvoj. Med nove partnerje se je vpisal Porsche Inter Auto, kar dodatno krepi finančno osnovo zveze, so navedli v letnem poročilu.

Odbojkarska zveza Slovenije: rast prihodkov zaradi VNL

Odbojkarska zveza Slovenije (OZS) je dosegla enega največjih skokov med športnimi organizacijami – prihodki so narasli za 52 odstotkov na 4,33 milijona evrov, leto pa je zaključila s presežkom 32.986 evrov.

Rast prihodkov gre predvsem na račun organizacije turnirja Volleyball Nations League (VNL), enega največjih športnih dogodkov leta v Sloveniji. Čeprav so se odhodki povečali za 70 odstotkov in dosegli 4,3 milijona evrov, zveza ohranja pozitivno bilanco in rekordno likvidnost – denarna sredstva so se povečala z 62 tisoč na več kot 309 tisoč evrov. Največji delež odhodkov odpade na stroške storitev (3,5 milijona evrov), ki so se skoraj podvojili glede na leto prej.

Za leto 2025 OZS načrtuje prihodke v vrednosti približno štirih milijonov evrov in pričakuje presežek prihodkov nad odhodki v vrednosti 255.900 evrov, kar bi omogočilo nadaljnje zmanjšanje negativnega salda društvenega sklada in stabilno likvidnost.

Rokometna zveza Slovenije: med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo

Rokometna zveza Slovenije (RZS) je v letu 2024 dosegla več kot štiri milijone evrov prihodkov ali za četrtino več kot v letu 2023. Pridobitna dejavnost je prispevala 42 odstotkov, nepridobitna pa preostalih 58 odstotkov.

Med pridobitnimi prihodki so ključna sredstva prihajala iz sponzorstev in sodniške dejavnosti, ki so skupaj poskrbeli za več kot 90 odstotkov prihodkov te kategorije. Preostali prihodki so bili vezani na sofinanciranje rokometnega kampa s strani staršev, prispevke klubov za organizacijo tekem in registracije igralcev, prodajo vstopnic in trgovskega blaga ter manjše prihodke od najemnin.

Nepridobitni prihodki so temeljili predvsem na državnih dotacijah, ki so znašale 1,65 milijona evrov, ter na članarinah klubov in združenj. Pomemben delež zajemajo tudi obresti, donacije in različne takse, ki jih zveza prejema od mednarodnih rokometnih organizacij.

Na strani odhodkov so največji stroški storitev, ki so skupaj presegali 2,7 milijona evrov. Med njimi izstopajo stroški namestitve in prehrane, honorarji in nagrade ter stroški organizacije tekem. Stroški dela so dosegli 709 tisoč evrov, medtem ko so materialni stroški, amortizacija in prevrednotovalni odhodki predstavljali manjši del celotnih odhodkov. V izkazu poslovnega izida za leto 2024 je izkazan čisti presežek prihodkov 223.865 evrov.

Analiza poslovanja kaže, da RZS posluje stabilno, vendar je njeno financiranje še vedno precej odvisno od državnih sredstev in sponzorskih prispevkov. Stroškovna struktura pa jasno kaže, da zveza sredstva večinoma usmerja v podporo klubom, organizacijo tekmovanj in logistiko.

Atletska zveza Slovenije: velika odvisnost od javnih sredstev

Atletska zveza Slovenije (AZS) je v letu 2024 ustvarila 1,86 milijona evrov prihodkov in 1,85 milijona evrov odhodkov, s čimer je ohranila minimalni presežek 13 tisoč evrov. Gre za opazen upad v primerjavi z letom 2023, ko je presežek znašal 47.096 evrov.

Največji delež prihodkov (37 odstotkov) so sredstva Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kar kaže na močno odvisnost od javnih virov. Zvezi je ministrstvo namenilo 683.186 evrov.

AZS ostaja stabilna in likvidna, presežke pa usmerja v mladinske programe, izobraževanje trenerjev in organizacijo domačih tekmovanj. Kljub skromnim finančnim obsegom zveza ohranja športno uspešnost – slovenski atleti so bili v Parizu del olimpijske reprezentance in so dosegali opazne rezultate na evropski ravni.

Olimpijski komite Slovenije: pozitivno kljub olimpijskemu letu

Če nacionalne zveze upravljajo in razvijajo posamezne športe, pa olimpijski komite koordinira, podpira, zastopa državo in ni neposredno vključen v vsakodnevno tekmovalno delo športov.

Olimpijski komite Slovenije (OKS) je v olimpijskem letu 2024 ustvaril 11,8 milijona evrov prihodkov in dosegel 22 tisoč evrov presežka kljub visokim stroškom za olimpijsko odpravo v Pariz (5,8 milijona evrov). Prihodki so dosegli 104 odstotke načrtovanega, medtem ko so odhodki dosegli 11,8 milijona evrov oziroma 104,1 odstotka načrta.

Največ prihodkov prihaja iz sponzorskih in partnerskih pogodb (okoli pet milijonov evrov) ter državnih virov (4,2 milijona evrov), kar je skoraj tretjina več od načrtovanega. OKS je povečal sredstva za športne štipendije, zavarovanja in sklad za športnike, kar potrjuje strateško usmeritev v podporo vrhunskim športnikom.