Nogomet se že dolgo plačuje. Kdor je v zadnjih letih poskušal gledati Ligo prvakov brez športnega paketa, dodatne aplikacije, računa za kabelsko televizijo ali tujega gesla, ve, kako je videti mala logistika sodobnega navijača. Novost v Združenem kraljestvu pa je, da bodo morali Britanci zdaj plačevati tudi za ogled finala.
TNT Sports letos ne bo omogočil brezplačnega prenosa finala Lige prvakov med Arsenalom in Paris Saint-Germainom. Enaka odločitev je veljala tudi za finale Evropske lige in Konferenčne lige. V praksi mora vsak, ki želi v Združenem kraljestvu spremljati zaključek Uefinih klubskih tekmovanj, vstopiti v naročniški sistem TNT-ja ali HBO Maxa. Reuters navaja, da se je prvič v 34 letih moderne Lige prvakov zgodilo, da finale v Združenem kraljestvu ne bo dostopno brezplačno.
Na papirju postavljena cena ne zveni kot konec sveta. Prav s tem TNT tudi zagovarja svojo odločitev. Iz podjetja so sporočili, da so vsa tri Uefina finala na voljo od 4,99 funta naprej, ob mesečni naročnini na HBO Max in da to za navijače predstavlja posebno vrednost.
Težava je v tem, da je imelo finale Lige prvakov v Britaniji dolga leta drugačen status kot preostanek tekmovanja. Liga prvakov je sicer že dolgo draga vsebina. Večji del sezone je bil skrit za plačljivimi televizijskimi paketi, zadnja tekma pa je ostajala odprta širši javnosti, bodisi prek brezplačne televizije v prejšnjih letih bodisi prek brezplačnih prenosov po tem, ko so pravice prešle na BT Sport, pozneje TNT Sports.
Ko se oglasi premier
Da je zgodba prerasla okvir športne televizije, je postalo jasno v trenutku, ko se je oglasil Keir Starmer.
Britanski premier, tudi sam navijač Arsenala, je TNT javno pozval, naj finale omogoči brezplačno. Po njegovih besedah takšna tekma ne pripada le navijačem klubov, ki sta se uvrstila v finale, ampak združuje ljudi po dnevnih sobah in pubih po vsej državi. Dodal je, da ljudje, ki trdo delajo, pri tekmi takšnega pomena ne bi smeli razmišljati še o dodatni naročnini.
Gre za star argument pri velikih športnih dogodkih, ki ponekod tudi pri nas na Balkanu še vedno drži: nekatere tekme prerastejo lastnika televizijskih pravic. TNT pa je odgovoril precej preprosto: gre za vsebino, ki ima svojo ceno.
UEFA med dvema ognjema
UEFA se je v tej zgodbi znašla med dvema ognjema, saj želi hkrati doseči dvoje. Želi si denarja od dragih televizijskih pravic, brez katerih ne bi bilo današnje Lige prvakov, skladov za klube, rasti nagradnih skladov niti tekmovanja, ki se prodaja kot najkakovostnejši nogometni produkt na svetu.
A hkrati želi, da finale ostane globalni dogodek. Za to pa potrebuje občinstvo, ki presega krog naročnikov. Liga prvakov ne živi le od pogodb, temveč tudi od občutka, da je njeno finale tekma, ki jo preprosto moraš gledati. Guardian piše, da je UEFA že prej pričakovala, da bodo vloženi "največji napori", da finalne tekme ostanejo dostopne vsem.
Razprava je še glasnejša, ker je v finalu Arsenal. Foto: Depositphotos
TNT ima preprostejše izhodišče. Pravice je plačal in jih želi pretvoriti v naročnike. Navijač Arsenala tekme sezone zaradi petih funtov ne bo zlahka izpustil. Nekdo bo naročnino plačal prvič, kdo drug pa bo v sistemu ostal tudi pozneje.
Britanija je idealen trg za takšen test
Britanski trg je bogat, vajen plačljive televizije in globoko povezan z nogometom. Prav tam je Premier League ustvarila najmočnejši domači televizijski produkt v evropskem športu. Navijači so že navajeni plačevati: Sky, TNT, Amazon, dodatne pretočne storitve, športni paketi, pubi z licencami. Nogomet v Združenem kraljestvu že dolgo ni več preprost televizijski produkt.
Zato je TNT za zahtevno odločitev izbral pravi trenutek. V finalu je angleški klub, zanimanje je ogromno. Vstopna cena prek HBO Maxa je postavljena dovolj nizko, da se bo marsikomu zdela kot malenkost, prav zato pa obstaja velika možnost, da se ustvari nova naročniška navada.
Regionalna perspektiva kaže, kako blizu je ta britanska zgodba tudi nam. Hrvaška, Srbija in Slovenija imajo pri Ligi prvakov še vedno določeno oporo v brezplačni televiziji, prek HRT, RTS oziroma Pro Plusa. BiH in Severna Makedonija pa sta že v bolj zaprtem modelu, kjer finale večinoma sledi isti poti kot preostanek tekmovanja, torej prek športnega paketa.
Nogomet se je gledal prej in gledal se bo tudi v prihodnje. Medijska industrija zdaj le še močneje monetizira vsebine, v katerih vidi največjo vrednost.
.webp){kind=icon}
