Po tem, ko je lansko leto slovenski turizem beležil rekordne rezultate, se je tudi leto 2026 začelo z dobrimi obeti, saj je januar postregel z boljšim obiskom kot lani. A slovenski gorski centri so pod pritiskom vse bolj belih zim. Letošnja sezona se je sicer začela že novembra zaradi dobrih, mestoma celo odličnih pogojev za izdelavo tehničnega snega.
Do konca januarja so žičničarji prepeljali skoraj 658.000 smučarjev, kar je približno pet odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnje zimske sezone. Mariborsko Pohorje je na primer beležilo kar 45-odstotno rast obiska. Na začetku smučarske sezone so bili pogoji boljši pogoji na Štajerskem, kasneje so bili nekaj boljši na Gorenjskem.
Slovenska smučišča so primerna zlasti za družine, začetnike in srednje dobre smučarje. Vozovnice so tudi do 30 odstotkov cenejše kot v državah zahodno oziroma severno od nas, kar pritegne marsikoga tudi iz smučarsko bolj razvitih držav. V Sloveniji je sicer kakih 20 srednje velikih ali večjih smučišč, še kakšnih 40 do 50 pa je manjših.
Vsa, sploh pa večja, so pred izzivom preoblikovanja v celoletne gorske centre. To je nujno zaradi rentabilnosti in ohranjanja zaposlenih, saj vse bolj zelene zime z visokimi cenami proizvodnje umetnega snega ne zagotavljajo svetle prihodnosti. Veseli pa dejstvo, da se število poletnih prevozov povečuje.
Žičničarji so tako lansko poletje prepeljali 650.000 potnikov, v lanski zimski sezoni pa 1,25 milijona, pravijo v Združenju slovenskih žičničarjev. Kot je v oddaji 'Zoom in' na televiziji Bloomberg Adria dejal Boštjan Paradiž, ki je predsednik združenja, obenem pa direktor podjetja Vabo, ki upravlja smučišče Kope," je v gorskih centrih letošnja zima ena boljših". Poleg dobrega začetka sezone je zimo poskrbela za pošiljko snega še pred iztekajočimi se počitnicami.
"Letošnji podatki bodo vzpodbudni, kar si žičničarji tudi želimo, saj gorski centri še vedno, če je dobra zima, v zimskem času ustvarjamo levji delež prihodkov," pravi Paradiž, ki dodaja, da "z vsemi posodobitvami, ki smo jih naredili, opažamo tudi porast tujih gostov, kar je zelo pomembno, saj vpliva na število nočitev v Sloveniji".
Bi pa gorski centri za boljše rezultate potrebovali še nove investicije, trenutno predvsem v tehnično zasneževanje. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo letos skupaj s partnerji poskrbelo za skoraj milijardo evrov sektorskih vlaganj, a od tega le 25 milijonov neposredno za področje turizma. Kot je v oddaji povedala generalna direktorica Direktorata za turizem na ministrstvu Dubravka Kalin, se bo kaj nateklo še skozi druge vire.
"Ministrstvo ima na razpolago precej več denarja za področje podjetništva in internacionalizacije, preko 600 milijonov evrov. Na področju podjetništva je največji del namenjen povratnim spodbudam v obliki posojil, mikro kreditov in garancij ter subvencij obrestne mere," je dejala sogovornica in dodala, da "se lahko turistična podjetja prijavljajo tudi na razpise na drugih področjih, torej na drugem direktoratu".
Ti razpisi, na primer za energetsko sanacijo, so prilagojeni tudi gorskim centrom, pravi Paradiž, morajo pa centri preveriti čim več možnosti. Rezultati rekordnih vlaganj pred tremi leti so že vidni, se strinjata sogovornika. "Zimska in pogojno letna sezona se počasi približujeta s številkami. Gorski centri so še vedno primarno usmerjeni v zimski turizem, vendar ugotavljajo pomemben porast obiska tudi v drugih treh letnih časih," je bila jasna Kalin.
S temi vlaganji so gorski centri postali bolj konkurenčni. "Z novimi napravami, sodobnimi napravami smo dosegli tudi to, da nas prepoznajo tako domači smučarji, kakor tudi tuji smučarji in porast tujih gostov je večji," je jasen Paradiž. Zaradi tega so se lahko prilagodili tudi s cenami, čeprav so te še vedno ugodne v primerjavi z avstrijskimi in italijanskimi.
"Ko smo posodobili žičniške naprave in programe celoletnega turizma, je kar naenkrat tudi večja zasedenost. Hoteli, apartmaji so polni, trgovine tudi, delajo servisi, poletni najemi, takšne multiplikativnosti, kot jo ima žičničarstvo, je verjetno v turizmu nima nihče," je bil konkreten Paradiž. Vsak vloženi evro v žičnico namreč ustvari od šest do osem evrov prihodkov v dodatni ponudbi.
To se na koncu pozna tudi z dajatvami, kot je davek na dodano vrednost, skozi povečano število zaposlenih in država vložena sredstva s tem prejme nazaj, pravi sogovornik. Tudi letos je predvidenih nekaj večjih naložb, Paradiž je med drugim izpostavil, da bodo na Kopah zaključili nov petzvezdični kamp, Hotel Panorama v Slovenj Gradcu bodo nadgradili v štirizvezdičnega, izpostavil je načrte v žičniško infrastrukturo v Kranjski Gori, tudi v drugih centrih izvajajo manjše investicije. S temi investicijami postaja večji tudi interes za nakup apartmajev.
Paradiž poudarja, da je pomembno, da z razpisi centri dobijo možnost vlaganja v tehnično zasneževanje in na področje IKT tehnologije, ki pomeni večjo digitalizacijo zasneževanja, "s tem bi dejansko privarčevali tudi pri ceni električne energije in pri vseh ostalih energetskih stroških".
Dolgoročno pa je treba, dodaja sogovornik, vzpostaviti mehanizem, ki bi zagotovil letna vlaganja. "Če bi bilo nepovratnih sredstev nekje med 10 in 15 milijonov in če bi potem centri sami dali še približno toliko zraven, mislim, da smo lahko v desetih letih čisto ob boku konkurenčnosti vsem avstrijskim in italijanskim smučiščem," je jasen predsednik združenja žičničarjev.
.webp){kind=icon}
