Ta vikend se zaključuje 35. sezona slovenske Prve lige. Naslov prvaka so si že aprila zagotovili Celjani, ki so v sezoni 2025/26 osvojili svoj tretji naslov državnih prvakov. Ob tej priložnosti smo pregledali letna poročila slovenskih nogometnih klubov in preverili, kako so poslovali lani.
Od januarja letos je praviloma desetčlanska liga štela le devet klubov, saj so dvakratni prvaki Nogometni klub (NK) Domžale 22. januarja zaradi finančnih težav začeli postopek stečaja. Klub namreč ni bil uspešen pri iskanju investitorjev. Trimesečni rok za prijavo terjatev se je že iztekel, a seznama v podatkovni bazi Ajpes stečajni upravitelj Ladislav Hafner še ni objavil. Po podatkih nogometnega sindikata Spins prijavljeni dolg do igralcev in trenerjev znaša več kot pol milijona evrov.
Po podatkih Nogometne zveze Slovenije (NZS) so skupni prihodki klubov slovenske prve lige – brez NK Domžale – v letu 2025 znašali 55,6 milijona evrov, odhodki pa 65,7 milijona evrov. Čeprav je liga štela eno ekipo manj, so se prihodki medletno povečali za 5,1 odstotka, odhodki pa so rasli še hitreje, po 9,32-odstotni stopnji.
Preberi še
Spor generacij pred televizijskim zaslonom: Eni gledajo tekmo, drugi podatke
Številni izkušeni športni novinarji dobro poznajo ta prizor: sedite ob nekom, ki ima petdeset let ali več, na kabelski televiziji spremljate tekmo, nato pa se nekje med prvim in drugim polčasom na zaslonu pojavi grafikon.
12.05.2026
Predsednik Fife brani visoke cene vstopnic: prejeli smo 500 milijonov zahtevkov
Fifa je pred začetkom prodaje vstopnic za letošnje leto prejela 500 milijonov zahtevkov za karte.
07.05.2026
Je mundial postal oderuški? Cene vstopnic, prevoza in hotelov uhajajo izpod nadzora
Svetovno prvenstvo je bilo dolga leta najbolj množičen športni dogodek na planetu. Turnir, ki pripada vsem, ne le tistim, ki lahko brez razmisleka odštejejo tisoče dolarjev za nekaj dni nogometa.
20.04.2026
Najpomembnejši vir financiranja slovenskih prvoligašev so solidarnostna sredstva in nagrade evropske nogometne zveze Uefe, ki zajemajo kar 35 odstotkov strukture prihodkov. Na drugem mestu so prihodki od prodaje igralcev (30 odstotkov), pomemben vir financiranja pa sta tudi sponzorstvo in oglaševanje (14 odstotkov). Prodaja vstopnic zajema le štiri odstotke finančnih virov klubov.
Povprečni proračun klubov Prve lige je za leto 2025 znašal 6,2 milijona evrov, prihodki iz naslova prestopov pa so za klube znašali skupno 16,6 milijona evrov.
Zgledno posluje zgolj pet klubov Prve lige, ki nima nobenega odloga plačila do zaposlenih in odvisnih oseb. Po podatkih NZS-ja imajo štirje klubi sklenjen odlog obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb v skupni vrednosti 356.644 evrov. Medtem se v okviru sodnih in arbitražnih postopkov presojajo obveznosti v vrednosti 501.084 evrov.
Vsi klubi Prve lige so na podlagi veljavne zakonodaje organizirani kot športna društva, pet klubov pa ima na podlagi licenčnih pravil ustanovljeno in priznano tudi povezano pravno osebo oziroma gospodarsko družbo za izvajanje dejavnosti profesionalnega članskega moštva.
NZS bo letos za sofinanciranje programov namenila 6,15 milijona evrov, kar je največji znesek do zdaj in zajema slabo četrtino njenega proračuna. Slovenskim klubom bo namenjenih 4,2 milijona evrov.
NK Celje
Kako so poslovali prvoligaši?
Največ prihodkov (kjer so na voljo konsolidirani podatki, torej za skupino, smo upoštevali te) je v izkazih navedla NK Olimpija. Znašali so 10,14 milijona evrov, kar zajema več kot 83-odstotno rast glede na leto prej. Sledita NK Celje, kjer so prihodke v enem letu povečali za 129 odstotkov na 5,26 milijona evrov, in NK Maribor, kjer so se znižali za petino na 4,47 milijona evrov. Upad prihodkov sta beležila še dva kluba: NK Mura in NK Bravo, kar je razvidno iz spodnje tabele.
Največ je čiste prihodke od prodaje medletno povečal že prej omenjeni celjski klub, o skoraj stoodstotnem povečanju čistih prihodkov od prodaje pa je poročalo tudi ND Primorje. Sledila jima je NK Olimpija s 83-odstotnim povečanjem.
Z največjim absolutnim čistim dobičkom je poslovala ljubljanska Olimpija, ki ji je v letu 2025 po odbitju vseh stroškov in davkov ostal dober milijon evrov dobička (+ 15,4 odstotka v primerjavi z letom prej).
Najslabše se je godilo njihovemu rivalu Mariboru, ki je leto 2025 zaključil s 6,3 milijona evrov izgube.
NK Celje je leta 2025 posloval z izgubo: znašala je 3,7 milijona evrov, kar je 1,3 milijona evrov bolje kot leto prej, ko je presegla pet milijonov evrov.
Poslovna izguba v NK Maribor je lani narasla za kar 287 odstotkov na 4,6 milijona evrov oziroma. Največ, gledano relativno, se je izguba povečala za ND Primorje, in sicer za 540 odstotkov. Na drugi strani je največje povečanje dobička beležil NK Radomlje, in sicer za 125 odstotkov.
Savdijci dolgujejo denar NK Aluminiju, NŠ Mura agentom plačala štiri milijone evrov
NK Aluminij Kidričevo je medtem v poslovnem poročilu navedel tudi, da se je 19. marca letos iztekel skrajni rok, do katerega bi moral klub Al Riyadh Saudi Club do Aluminija poravnati pogodbeni znesek v vrednosti 100 tisoč evrov, ki bi ga moral klub Al Riyadh Saudi Club plačati Aluminiju iz naslova prestopa igralca na podlagi pogodbe, sklenjene lani. Ker obveznost v danih rokih ni bila poravnana, bo NK Aluminij pred organi Fife sprožil arbitražni postopek za priznanje dolga in njegovo izterjavo, je navedel.
Velik strošek za nogometne klube so tudi plačila nogometnim agentom in drugim osebam. NŠ Mura je v objavljenem poslovnem izkazu navedla, da je bila v poročevalskem letu 2025 realizirana vrednost plačil agentom za udeležbe pri prestopih igralcev v vrednosti štirih milijonov evrov, kar je znatno povečanje od leta prej, ko je klub za ta plačila namenil 469.200 evrov.
NK Olimpija je denimo za plačila agentom in drugim osebam, ki so bile udeležene pri prestopih, lani namenila 1.169.500 evrov, NK Radomlje pa so za te storitve v istem obdobju namenile zgolj 10 tisoč evrov.
Stiska NK Maribor
Najuspešnejši klub v zgodovini slovenske Prve lige, NK Maribor, je videl že lepše čase. Štajerski klub, ki je osvojil kar 16 naslovov prvaka slovenske lige, je namreč že četrto zaporedno sezono končal brez lovorike, skazila pa se je tudi finančna slika.
Čisti prihodki od prodaje so za leto 2025 znašali približno 4,4 milijona evrov ob kar 6,2 milijona evrov izgube. NK Maribor je tako petič v zadnjih šestih letih posloval z izgubo.
Januarja so turški investitorji pod vodstvom Acun Ilıcalı, ki klub obvladujejo od poletja 2024, tudi uradno postali 74-odstotni lastniki družbe NK Maribor, d. o. o., na katero je klub prenesel večji del poslovnih dejavnosti, ki jih je prej izvajal NK Maribor Branik, je poročal časnik Večer.
V slovenskih medijih so letos zaokrožile novice, da turški investitorji morda razmišljajo o umiku iz NK Maribor. Po pisanju portala Nogomania naj bi bila morebitna izhodiščna cena že določena, in sicer devet milijonov evrov. Za vstop v mariborski klub naj bi se zanimali tudi grški poslovnež Evangelos Marinakis, lastnik grškega Olympiakosa in angleškega Nottingham Foresta.