Športno letalstvo velja za enega najbolj prestižnih in vznemirljivih hobijev, saj združuje tehnično znanje, disciplino in svobodo, ki jo lahko ponudi le nebo. Ni samo šport za tiste, ki iščejo adrenalin, temveč tudi simbol osebnega dosežka – občutek, ko pilot prevzame nadzor nad letalom, pa je po mnenju številnih neprimerljiv z vsem, kar ponuja svet na tleh.
Čeprav je pot do pilotske licence razmeroma dolga in zahteva precejšnjo finančno naložbo, je po podatkih številnih letalskih šol zanimanja za pilotiranje med Slovenci precej, letalstvo pa vse bolj privlači tiste, ki iščejo občutek popolne svobode med oblaki – in si ga lahko tudi privoščijo.
"Motorno letenje ponuja neizmerne užitke vsakomur, ki ima rad stik z nebom in svobodo v zraku, hkrati pa mu zvok batnega motorja ni tuj," so prepričani pri Letalski zvezi Slovenije, kjer navajajo, da je vzletanje in pristajanje z motornimi letali v Sloveniji možno na skoraj 20 letališčih in vzletiščih, pilot motornega letala pa se lahko s svojim plovilom odpravi tudi v tujino.
Preberi še
Boeing znižal napoved povpraševanja po letalih
Boeing je svojo napoved znižal za slab odstotek, Airbus pa zvišal za dva.
15.06.2025
Airbus kljub turbulencam povišal napoved povpraševanja po letalih
Airbus je zvišal oceno, kakšno bo povpraševanje po letalih do leta 2044
12.06.2025
Lufthansa še naprej tone v rdeče številke
V prvem četrtletju za 885 milijonov evrov čiste izgube, dobiček navzdol za 21 odstotkov.
29.04.2025
Stavka in težave obrambnega oddelka globko v rdeče potisnila Boeing
Boeing nima težav le v oddelku civilnega letalstva, temveč tudi v obrambni panogi.
24.01.2025
Ena izmed slovenskih letalskih šol z mednarodnim ugledom in tradicijo je šola kluba Letalskega centra Maribor, kjer pilote in padalce uspešno urijo že skoraj 100 let. V pogovoru za Bloomberg Adrio pojasnijo, da so enomotorna propelerska letala prva stopnja pri šolanju pilotov motornih letal. Šolanje vključuje teoretični in praktični del. Preden se kandidati odločijo za vpis, v mariborskem letalskem centru priporočajo uvodni polet, ki je najboljša možnost za podrobnejše spoznavanje postopka pridobitve pilotske licence PPL (Private Pilot Licence) za motorna letala.
"Prijavi sledi teoretični del, ki za motorno letalo obsega približno 127 ur predavanj. Izvajamo jih dva- do trikrat na teden v popoldanskih urah v zimskih mesecih, od novembra do februarja. Marca potem že organiziramo praktični del," pojasnjuje upravnik Letalskega centra Maribor Nejc Jurčec. Praktično usposabljanje je sestavljeno iz 19 letalskih vaj in obsega minimalno 45 ur letenja. "Večino ur kandidat opravi z inštruktorjem, okoli deset ur pa mora med praktičnim delom usposabljanja leteti sam."
Praktično usposabljanje v Mariboru je sestavljeno iz 19 letalskih vaj in obsega minimalno 45 ur letenja. Depositphotos
V Letalskem centru Maribor pojasnjujejo, da morajo biti kandidati ob začetku usposabljanja za športnega pilota stari najmanj 17 let, za pridobitev licence pa morajo biti polnoletni. Pred prvim poletom z inštruktorjem morajo kandidati opraviti tudi zdravniški pregled razreda 2 pri pooblaščenem zdravniku za letalstvo.
Za pot do neba okoli 12 tisoč evrov
V Mariboru jasno razkrivajo tudi stroške šolanja in pridobitve licence. Poleg plačila zdravniškega pregleda (okoli 120 evrov) teoretični del stane malce manj kot tisoč evrov, medtem ko je praktični del dražji: šolanje poteka z letalom cessna 152 in obsega najmanj 45 ur letenja, cena ene ure je okoli 224 evrov, kar skupaj pomeni dobrih 10 tisoč evrov. "Kandidati lahko pričakujejo, da jih bo investicija v pridobitev licence za pilota športnega letala stala najmanj 12 tisoč evrov," poudarja Jurčec.
A pravo delo se po pridobljeni licenci šele začne. "Novopečeni piloti morajo nato nabrati čim več izkušenj in redno leteti – priporočamo vsaj od 20 do 30 ur na leto. Kandidati, ki uspešno opravijo šolanje, se lahko včlanijo v center in letala nato najemajo po ugodnejših pogojih – na primer ura letenja z dvosedežnim letalom znaša 155 evrov," pravijo v Letalskem centru Maribor.
Z uspešnim letalskim šolskim programom se lahko pohvalijo tudi na Gorenjskem, v Alpskem letalskem centru Lesce, ki sodi med enega večjih slovenskih aeroklubov in kjer so do zdaj izurili številne državne, evropske in svetovne prvake ter rekorderje. Postopek in termin šolanja za športnega pilota pri njih sta podobna, strošek praktičnega šolanja za licenco PPL pa ocenjujejo med 8.100 in 9.300 evri, odvisno od izbranega letala.
"Kandidati se lahko odločijo za usposabljanje z različnimi letali. Z letalom cessna 172 ura letenja stane 220 evrov, medtem ko cena za aquilo A210 znaša 190 evrov. Za pridobitev licence je potrebnih približno 40 ur letenja," pojasnjuje Janja Maraž iz Letalske šole ALC Lesce. K temu je treba prišteti še teoretični del in članarino ob začetku šolanja v skupnem znesku 500 evrov ter strošek zdravniškega potrdila, ki se po njihovih ocenah giblje med 150 in 200 evri. Skupen strošek pridobitve licence po šolanju v Lescah je tako okoli 10 tisoč evrov.
O svobodi nad oblaki sanjajo predvsem sinovi pilotov in poslovneži. Foto: Depositphotos
Hobi za menedžerje in sinove pilotov
Športno letalstvo nedvomno ni hobi za vsakogar, saj poleg močne želje po adrenalinu zahteva tudi precejšen finančni vložek in časovno predanost. Gre za šport, rezerviran za tiste, ki si želijo izzivov, natančnosti in svobode med oblaki, kar Slovencem očitno ni tuje.
V Lescah pravijo, da v vsako leto izurijo od deset do 15 novih pilotov. "Večinoma so to mladi fantje, pogosto sinovi očetov, ki so tudi sami pilotirali, nekaj pa je tudi poslovnežev," pojasnjuje Janja Maraž.
"Zanimanja je precej – lani smo imeli za motorno letenje v Mariboru deset kandidatov in 13 za ultralahko," se spominja Jurčec. "Profili so zelo različni: za jadralno letalstvo se odločajo mlajši, ki si to morda želijo že od otroštva, pri ultralahkih letalih pa prevladujejo starejši, ki si to lahko privoščijo. Za motorna letala pa se pogosto odločajo tisti, ki želijo postati poklicni piloti – večinoma poslovneži in podjetniki," pojasnjujejo v Mariboru.
Letenje (ni) brez mejaŠportna motorna letala običajno letijo do tri tisoč metrov nadmorske višine, pri čemer višina poleta vedno prilagojena terenu in namenu letenja. Predpisi določajo, da mora pilot ohranjati najmanj 300 metrov višine nad naseljenimi območji in vsaj 150 metrov nad nenaseljenimi površinami. Hitrost letenja se meri glede na zračno maso, skozi katero letalo potuje – v vzpenjanju dosega približno 150 kilometrov na uro, medtem ko v ravnem letu potuje okoli 180 kilometrov na uro. Dejanska hitrost nad tlemi pa je, kot poudarjajo piloti, vedno odvisna od vetra – naravnega partnerja vsakega leta med oblaki. Vir: ALC Lesce |