Bodo borzni posredniki ponujali tudi športne stave?

Številni niso bili preveč presenečeni, ko je priljubljena spletna borznoposredniška hiša Robinhood Markets (ki je lani prevzel tudi slovensko kriptoborzo Bitstamp, a postopek integracije še ni zaključen, op. uredništva Bloomberg Adria) napovedala, da bo ponudila finančne derivate, ki temeljijo na stavniških trgih, začenši s stavami na košarkarske tekme NCAA March Madness. Gre za ameriško košarkarsko univerzitetno prvenstvo. 

Moralne dileme

Kljub temu je vredno ta dogodek opazovati v širšem zgodovinskem kontekstu, v trenutku, ko se razpravlja o namenu in nadzoru trga stav. Živimo v svetu nefunkcionalnih pravnih in nadzornih pristopov do hazardiranja in vlaganja, ki so zakoreninjeni v moralnih vrednotah, ki jih danes sprejema le malo ljudi in ki nikoli niso imele ekonomskega smisla.

Ta stališča otežujejo racionalno razmišljanje o Robinhoodovem načrtu za March Madness: Ali imajo takšni produkti ekonomsko vrednost? Ali naj jih ponudijo borznoposredniške hiše in nadzirajo državni regulatorji trga, ali jih prepustiti trenutnemu nizu državnih pravil, ki urejajo športne stave, ali jih v celoti ponovno vzpostaviti?

Temeljna razlika med vlaganjem in zavarovanjem na eni strani ter hazardiranjem na drugi je v tem, da prva dva prerazporejata inherentno tveganje ekonomske aktivnosti, medtem ko hazardiranje ustvarja tveganje, da bi imeli na kaj staviti.

Bloomberg

Trgovanje na newyorški borzi se ne razlikuje od tistega, kar se počne v Las Vegasu, življenjsko zavarovanje pa je samo stava, da boste umrli pred iztekom police. Drugi ljudje, predvsem kvantitativni analitiki, menijo, da je hazardiranje enako kot trgovanje. Stava je stava, naj gre za delnice podjetja Nvidia, terminske pogodbe za zamrznjen pomarančni sok ali zmago Južne Karoline na ženskem košarkarskem prvenstvu NCAA leta 2025.

Večina ljudi, kot tudi večina zakonov in predpisov, razlikuje med trgovanjem z jasno povezavo s produktivno gospodarsko dejavnostjo in stavo za zabavo. Malo ljudi bi se počutilo udobno, če bi Robinhood ponujal ruleto preko spleta ali če bi natakarji v kostumih v igralnici prodajali delnice in obveznice.

Žal razlika ni vedno jasna. Lahko je razlikovati med posojanjem zagonskemu podjetju in stavo na osmico na mizi za ruleto. Vendar pa se zdi, da velik del trgovanja ni povezan s produktivno gospodarsko dejavnostjo, ustvarja tveganje, namesto da bi prevzemalo inherentno tveganje od drugih, in se pogosto izvaja zaradi vznemirjenja ali zmote, ne pa premišljenega izračuna.

Zaščita pred tveganjem

Poleg tega trgi, ki temeljijo na napovedih, ne ustvarjajo tveganja, s katerim trgujejo, in se lahko uporabljajo za zaščito pred dejanskimi tveganji ali vsaj zagotavljajo koristne informacije za sprejemanje dejanskih odločitev. Na primer, stave na volitve, vreme in sodne odločitve so ekonomsko relevantne, tudi če niso neposredno povezane z zbiranjem kapitala ali se ne uporabljajo kot zavarovanje. Dolgoročno gledano se razlikujejo od hazardiranja, ker so predvsem igre spretnosti in ne sreče.

Robinhood trdi, da trgovanje na trgih, ki temeljijo na napovedih sodi med naložbe in da se razlikuje od hazardiranja - stališče, ki mu morda omogoča izogibanje državnim pravilom, ki veljajo za industrijo športnih stav. "Pogodbe o dogodkih dovoljujejo špekulacije na trgih, ki se temeljijo na napovedih - to niso stave," je navedeno na njihovi spletni strani.

Ne vem, kateri slovar uporabljajo, moj definira "stavo" kot "vlaganje sredstev v odvisnosti od predvidenega izida dogodka". Robinhoodova trditev, da njihovo poslovanje ni podvrženo državnim pravilom o hazardiranju ali športnim upraviteljem, naletela je na odpor.

Depositphotos

Omogočanje stav za zabavo v borznoposredniški hiši, ki jo nadzorujeta Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) in Komisija za trgovanje z blagovnimi terminskimi pogodbami (CFTC), vendarle nima preveč smisla. Ti regulatorji se ukvarjajo z ustvarjanjem kapitala in ohranjanjem učinkovitosti trgov, nič od tega pa se ne nanaša na trge, ki se temeljijo na napovedih ali športne stave. Čeprav sta ti dve agenciji zadolženi tudi za zaščito vlagateljev, ima ta zaščita drugačen pomen pri hazardiranju kot pri finančnem trgovanju.

Že imamo regulatorje, ki so posebej osredotočeni na zaščito hazarderjev. Menim, da ta pravila temeljijo na zastarelih družbenih normah in predpostavkah ter bolj prispevajo k utrjevanju obstoječih hazarderskih subjektov (vključno z državnimi loterijami) kot k zaščiti problematičnih hazarderjev. Vendar reforma predpisov o hazardiranju, da bi se prilagodila trgom, ki temeljijo na napovedih, ima več smisla kot postavljanje trgov športnih stav in napovedi pod finančno regulativo.

Regulacija trgov

Sodišča se že stoletja spopadajo z razlikovanjem med hazardiranjem ter finančnim trgovanjem in zavarovanjem, ne da bi oblikovala jasno načelno stališče. Temeljna težava je, da nekateri ljudje hazardiranje vidijo kot moralna težava. Obravnava se kot greh, nevarno destruktivno ali oboje. Nekateri ga nerado sprejemajo za osnovne naložbe in zavarovanje, vendar naj bi ga omejili na najmanjšo možno mero, vsak element zabave pa odstranili.

To stališče ni več družbeni konsenz, večina ljudi zdaj sprejema hazardiranje kot izbiro. V finančnem pogledu je doseglo prevelik obseg, da bi ga obravnavali kot pregreho, ki jo je treba zatreti.

Opustiti moramo podedovana pravila, ki temeljijo na zastarelem načinu razmišljanja, in se namesto tega osredotočiti na kupce – ali hazardirajo za zabavo ali trgujejo za ekonomske namene? Ne zato, ker bi bilo prvo slabo in drugo dobro, temveč zato, ker zahtevata različne regulatorne cilje.

Seveda je težava v tem, da lahko različni ljudje iste trge uporabljajo na različne načine. Ljudje lahko dnevno trgujejo z delnicami za zabavo brez kakršnega koli ekonomskega namena, medtem ko drugi lahko resno uporabljajo trge, ki temeljijo na napovedih. Namesto vztrajanja, da so trgi, ki temeljijo na napovedih bodisi popolnoma hazardiranje bodisi trgovanje, bi se regulacija morala osredotočiti na to, kaj počnejo stranke.

To ne pomeni, da ne moremo poskušati pomagati problematičnim hazarderjem, če izgubljajo denar, ki si ga ne morejo privoščiti za srečke ali trgovanje z delnicami, vendar je to povsem ločena dejavnost. Pristopiti je treba neposredno k posameznikom s težavami, ne pa z izmišljanjem ostrih razlik med dobrim prevzemanjem tveganja in slabim hazardiranjem.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar