V Sloveniji se povečuje število lastnikov orožja, posamezniki pa so v povprečju tudi bolj oboroženi, kažejo uradne statistike. Ob zadnjem zaostrovanju varnostnih razmer na jugovzhodu Slovenije se na družbenih omrežjih krepijo pozivi k oboroževanju. K temu pozivajo tudi nekateri politiki.
Orožje smo vzeli pod cenovno in birokratsko lupo ter se dotaknili tudi športnih vidikov tega čedalje bolj priljubljenega športa. Kako težko je v Sloveniji legalno priti do orožja, kakšne teste je treba opraviti in koliko vse skupaj stane?
V Sloveniji je po uradnih podatkih Ministrstva za notranje zadeve registriranih okoli 170 tisoč kosov orožja, medtem ko je lastnikov blizu 47 tisoč. Količina prijavljenega orožja se je v zadnjih letih občutno povečala. Pred petimi leti, to je leta 2020, je bilo po uradnih podatkih v Sloveniji registriranih 145 tisoč kosov orožja (danes ga je torej še 17 odstotkov več), lastnikov pa je bilo nekaj manj kot 43 tisoč (danes jih slaba desetina več). Če je imel lastnik v 2020 v povprečju 3,4 kosa orožja, ima danes 3,6.
Preberi še
Tim Castagne: 'Za izdelavo večjega streliva bomo morali sodelovati'
Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Arex, največjega proizvajalca orožja pri nas.
22.05.2023
Po streljanjih v Srbiji: Koliko kosov orožja imamo doma Slovenci?
Število kosov orožja in število lastnikov v Sloveniji z leti naraščata.
05.05.2023
'Pištola je le športni rekvizit, kot lopar za tenis ali palica za golf'
Streljanje kot šport je v Sloveniji vse bolj priljubljeno.
12.05.2023
Kako pridobiti orožni list?
"Najprej je treba opraviti tečaj varnega upravljanja orožja prek licencirane organizacije, kjer se stvari ne prepušča naključju," je povedal Matic Matekovič, strastni ljubitelj športnega streljanja. Ena izmed teh organizacij je denimo LYNX Pro, kjer za usposabljanje računajo slabih 300 evrov. Celodnevno usposabljanje (16 pedagoških ur) je namenjeno kandidatom, ki želijo pridobiti orožno listino, temu pa po približno 10 dneh sledi preizkus znanja varnega upravljanja orožja pred tričlansko komisijo, piše na njihovi spletni strani.
Matekovič pove, da usposabljanje zajema predvsem predavanja o orožju: iz katerih sestavnih delov je orožje, iz česa je strelivo, kako vse skupaj deluje in katere vrste orožja poznamo. "Sledi še zakonodaja, zlasti kazenski zakonik. Ko se predavanja končajo, je na vrsti praktični del, kjer ti pokažejo delovanje orožja v praksi. Najprej je teorija, nato praksa. Običajno potem še dva do tri tedne vadiš in utrjuješ znanje," pove.
Gregor Auguštin, predsednik Kluba za praktično streljanje Delta iz Maribora, je za Bloomberg Adria povedal, da so zakonsko predpisani pogoji za uporabo orožja v Sloveniji zelo zahtevni. "Orožja ne more dobiti kdorkoli. Imeti mora upravičen razlog, opraviti mora zdravniški pregled s psihološko oceno, v evidencah po kazenskem zakoniku ne sme biti zadržkov …"
Pridobljeni certifikat usposabljanja je namreč eden izmed pogojev za izdajo nabavnega dovoljenja in pozneje ustrezne orožne listine. Po usposabljanju sledita zdravstveni pregled in psihološko testiranje, nato pa varnostno preverjanje.
Usposabljanje za varno ravnanje z orožjem pa se razlikuje po namenu imetnika, in sicer je razlika med lovskim, športnim in varnostnim. Programi teoretičnega usposabljanja so med seboj povsem primerljivi, program praktičnega usposabljanja za lovce pa je bistveno obsežnejši.
Na spletni strani Zdravstvenega doma Ljubljana piše, da pregled za posest in nošenje orožja stane 85 evrov z DDV. Na spletni strani Diagnostike Clarus medtem navajajo naslednje cene storitev pregleda za posest in nošenje orožja: osnovni pregled za posest ali nošenje orožja stane 110 evrov, preiskava sluha 30 evrov, test na droge 40 evrov, test na sindrom odvisnosti od alkohola 40 evrov, psihološki pregled za pridobivanje mnenja pa 50 evrov – vse skupaj 270 evrov. LAM Care medtem navaja ceno od 220 evrov za vse.
STA
"Po kazenskem zakoniku ne smeš biti obsojen za nasilništvo ali druge delikte. Če si bil kazensko odgovoren za nasilje ali povzročitev poškodb, dovoljenja ne boš dobil. Praktično moraš biti 'čist': brez kaznovanosti in hujših prekrškov. Tudi kršitve javnega reda in miru lahko pomenijo težavo," pove Matekovič in doda: "Po končanem tečaju in oddaji vse dokumentacije gre vloga na policijo. Postopki lahko trajajo – pri nas v Ljubljani zaradi gneče pogosto dva do tri mesece, kdaj tudi do štiri."
Ko opravite varnostni pregled, dobite dovoljenje za nabavo orožja. To posamezniku dovoljuje nabavo orožja in se izda z veljavnostjo šestih mesecev, piše na portalu e-uprava. Orožje lahko nabavlja le posameznik, ki ga dejansko potrebuje za lov ali šport oziroma ga sistematično zbira. Za izdajo orožnih listin je pristojna upravna enota, na območju katere ima prosilec prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče.
Z nabavljenim orožjem je treba ravnati posebno skrbno, kar se kaže v njegovi pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrambi (da ne pride v roke mladoletni oziroma neupravičeni osebi) ter prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju, še piše na portalu. Nekaj stane tudi izdaja dovoljenj: orožni list za lovsko/športno orožje okoli 30 evrov, orožni list za varnostno orožje okoli 60 evrov, dovoljenje za posest podedovanega orožja pa okoli 40 evrov.
"Ko dobiš dovoljenje za nabavo orožja in nato orožje kupiš, praviloma dobiš dovoljenje za posest. To pomeni, da imaš orožje doma v sefu in ga smeš vzeti s seboj le na strelišče in z njega domov. Nošenje orožja (da ga imaš stalno pri sebi) je nekaj drugega in je zelo redko," pojasnjuje Matekovič, ki doda, da se to dovoljenje izda predvsem iz varnostnih razlogov, kot je denimo objektivna ogroženost.
Za dokončno pridobitev orožnega lista pa je treba upoštevati še naslednje: imetnik mora biti polnoleten in imeti upravičen razlog za izdajo orožne listine. Pogoji za slednje so: dokaz, da je vaša osebna varnost tako ogrožena, da bi za njeno zagotovitev potrebovali varnostno orožje, dokazilo, da ste upravičeni do lovskega orožja po predpisih o lovstvu, dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji ali dokaz o podaritvi oziroma dedovanju orožja.
Če gre za lovsko in športno orožje, se orožni list izda z dobo veljavnosti 20 let, za varnostno orožje pa je ta 10 let.
Kakšne so cene orožja?
Po besedah Matekoviča so najbolj priljubljene polavtomatske pištole. "Tipičen primer je glock, zelo zanesljiva pištola, ki stane približno 700 do 1.000 evrov. Potem so tu še drugi proizvajalci in modeli, odvisno od želja in proračuna," pove.
Pištola brez streliva je kot avto brez goriva. Cene tega so v zadnjih letih precej narasle, predvsem med pandemijo, vendar so se nekoliko znižale od vrhunca let 2021 in 2022. Razlogi so bili dražji surovinski materiali, večletno globalno pomanjkanje pogonskih zmesi ter carine, ki so v nekaterih segmentih povzročile podražitve.
"Za nakup streliva potrebuješ posebno dovoljenje. Če imaš dovoljenje za posest v kalibru 9 krat 19, ga pokažeš na upravni enoti in dobiš nabavno ceno za določeno količino (na primer do 5.000 nabojev). V trgovini ti potem sproti odštevajo kupljene količine (na primer danes 1.000, naslednjič 500, dokler ne dosežeš omejitve)," razlaga Matekovič.
Sogovornik izpostavi tudi nekatere posebnosti: "Če si športni strelec in imaš orožni list, je režim drugačen: z orožnim listom lahko kupuješ strelivo v tako rekoč neomejenih količinah za disciplino oziroma kalibre, ki jih pokriva tvoja listina." Omeni tudi, da sam proizvaja strelivo doma, za kar ima licenco.
Na spletni strani enega izmed slovenskih trgovcev s strelivom je navedena cena 24 evrov za 100 gramov nabojev ali 50 nabojev, kar znaša 48 centov na naboj. To je po besedah Matekoviča približna cena za tovrstno strelivo. Skupni strošek, vključno z nakupom pištole, tečaja, zdravniškega pregleda in letne članarine na strelišču znaša približno 1.600 evrov.
Foto Bobo
Kako mora biti hranjeno orožje?
Posameznik mora orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi. Orožje mora hraniti zaklenjeno, in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali posebej zavarovanem prostoru, so pred časom za Bloomberg Adria sporočili s policije. "Orožje mora biti obvezno v sefu oziroma ognjevarni omari, seveda zaklenjeno. Dostop ima izključno lastnik z dovoljenjem – nihče drug ne sme upravljati tega orožja," dodaja Matekovič.
Prostor, kjer posameznik hrani zbirko orožja kategorije A (avtomatsko strelno orožje in vojaško orožje), mora imeti poleg mehanske zaščite tudi elektronsko, orožje pa mora biti shranjeno v protivlomni blagajni. Če se orožje razstavlja, mora biti varovano z mehansko zaporo. Posameznik, ki ima v zbirki orožje ali strelivo kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, mora policistu omogočiti, da preveri, kako ga hrani.
Če policija ugotovi, da posameznik legalno orožje hrani neustrezno, se mu izreče globa v vrednosti 500 evrov. Policija lahko orožje odvzame, če oseba z orožjem in strelivom ni ravnala posebno skrbno, kar se kaže v njegovi pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrambi ter prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju. V zadnjih šestih letih je policija zasegla 3.641 kosov različnih vrst orožja.
Športno streljanje čedalje bolj priljubljeno
Matekovič še pove, da je streljanje pri nas zelo razvit šport z resnimi svetovnimi tekmovanji. "Včasih nas kdo napačno dojema kot 'divjake', a športno streljanje je strogo regulirano, z vso dokumentacijo in upoštevanjem vseh predpisov," sklene.
Med ponudniki storitev športnega in rekreativnega streljanja je tudi Strelišče Rudnik v Ljubljani. Cena posameznega najema strelišča oziroma najem termina za uro na osebo pa se giblje od 13 pa do 22 evrov. Letna vstopnica za pištolsko strelišče znaša 330 evrov.
Auguštin iz Kluba za praktično streljanje Delta pa doda: "Na strelišču imamo vsaj enkrat na leto inšpekcijski pregled, v okviru katerega preverijo izpolnjevanje zahtev, evidence prisotnosti na strelišču in drugo. Strelišče je tudi ves čas pod videonadzorom, tako da je mogoče za nazaj preveriti prisotnost."
V njegovem klubu se ukvarjajo z dinamičnim streljanjem, ki je olimpijska disciplina, so tudi člani Olimpijskega komiteja Slovenije. Gre za zelo priljubljen šport, pravi. Pri Slovenski zvezi za praktično strelstvo (IPSC) je bilo leta 2023 namreč 2.100 registriranih tekmovalcev, med katerimi jih je takrat približno 200 imelo urejeno aktivno registracijo.