Svetovno prvenstvo 2026 v ZDA, Kanadi in Mehiki z rekordnimi 48 reprezentancami in 104 tekmami ni le največji športni dogodek, temveč tudi velikanski poslovni podvig, od katerega Fifa pričakuje prihodek v višini skoraj devetih milijard dolarjev. Medtem ko svet spremlja nogometni spektakel, se v ozadju odvija še ena, prav tako pomembna igra – tista za dobiček, prestope in nove zvezde. Nogometni menedžer Marko Naletilić je za Bloomberg Adria spregovoril o poslovni plati nogometa, trgu, ki se spreminja pod vplivom novih vlagateljev in tehnologije, ter o položaju Hrvaške v vsem tem.
Kvantiteta pred kakovostjo?
Širitev turnirja na 48 reprezentanc je poteza, ki je sprožila številne razprave. Naletilić priznava, da se bo zaradi tega kakovost nogometa v prvi fazi tekmovanja verjetno zmanjšala, saj bodo priložnost dobile tudi reprezentance, ki se sicer ne bi uvrstile. Vendar meni, da se bo v kasnejši, izločilni fazi, kakovost spet izenačila s tisto, česar smo vajeni.
"Pozitivno je, da so nekatere reprezentance dobile priložnost predstaviti se na svetovnem prvenstvu, in to je zanje spodbuda za nadaljnji razvoj," poudarja Naletilić. Vendar pa ni dvoma o glavnem motivu Fife. Čeprav je širitev turnirjev spodbuda za razvoj nogometa v manjših državah, je poudarek, pravi, predvsem na dobičku.
Izvedba prvenstva v Združenih državah Amerike je del dolgoročnega načrta Fife za osvojitev tega ogromnega trga. Čeprav so zvezdniki, kot je Lionel Messi, vzbudili zanimanje za ligo MLS, Naletilić meni, da bi bila prava spodbuda "nekakšen nekoliko večji uspeh" ameriške reprezentance, ki bi znatno razširil krog navijačev.
Tovarna zvezd in lov na talente
Poletje po velikih tekmovanjih je tradicionalno čas za najbolj zanimive prestope, svetovno prvenstvo pa je največji spektakel. Naletilić potrjuje, da lahko en vrhunski turnir drastično poveča tržno vrednost igralca že danes. "Lahko se zelo poveča. Ena ali dve vrhunski predstavi lahko povečata zanimanje, samo zanimanje pa povzroči zvišanje cene in klubom omogoča, da pritiskajo na prestope," pojasnjuje.
Kje skavti vidijo največjo priložnost? Poudarek je, kot je bilo pričakovati, na mladih igralcih. "Trenutno so najbolje plačani igralci stari od 18 do 23 let," pravi Naletilić. Kot primere igralcev, ki bi se lahko prebili, navaja manj znane talente iz Slonokoščene obale, Nizozemske ali Norveške. Vendar pa posebej izpostavlja en hrvaški dragulj. "Dodal bi še Luko Vuškovića. Če bo igral za reprezentanco, glede na njegovo starost spada v kategorijo najbolj zanimivih mladih igralcev na svetu."
Savdski rezultat proti ameriškemu dobičku
Svetovni trg prestopov je bil v zadnjih letih na novo opredeljen z vstopom novih močnih igralcev. Naletilić izpostavlja ključno razliko v pristopu vlagateljev iz Savdske Arabije in ameriških investicijskih skladov. Priliv savdskega denarja je, pravi, mnogim evropskim klubom pomagal izboljšati likvidnost po pandemiji.
"Običajno so mi všeč ti lastniki iz Savdske Arabije, ker veliko vlagajo v klube in jih zelo zanimajo rezultati ekipe. V nasprotju z ameriškimi skladi, ki se osredotočajo izključno na dobiček in veliko opirajo na trženje," analizira Naletilić. Ta ameriški pristop po njegovem mnenju vodi v "amerikanizacijo v smislu nogometne miselnosti« v Evropi, ki je navajena na tradicijo in drugačen pogled na šport.
Agent, nenadomestljiv kljub tehnologiji
V dobi, ko umetna inteligenca in napredna analitika spremljata vsak dotik z žogo, igralci pa gradijo osebno blagovno znamko na družbenih omrežjih, se vloga nogometnega agenta postavlja pod vprašaj. Čeprav lahko osebna blagovna znamka "doda nekaj vrednosti v smislu trga", je Naletilić jasen: "Osnovno je, da mora biti igralec kakovosten. Ni smisla tržiti solidnega ali dobrega igralca."
Enako velja za tehnologijo. Podatki in statistika pomagajo skavtskim službam in agencijam, vendar človeški dejavnik ostaja ključnega pomena. "Vpliv agenta je še vedno izjemno pomemben in nobena umetna inteligenca ga ne more nadomestiti. Odnosi, ki jih imaš s klubi, so vedno najpomembnejši," zaključuje Naletilić.
In v tem globalnem nogometnem ekosistemu Hrvaška ostaja fenomen. Na vprašanje o skrivnosti uspeha v nenehni produkciji vrhunskih nogometašev, Naletilić omeni genetsko predispozicijo in značaj, a priznava, da univerzalnega odgovora ni. "Hrvaška je v tem pogledu resnično fenomen," zaključuje.