Giorgio Armani je bil poslednji veliki gospod mode

Italijanski modni oblikovalec Giorgio Armani, ki je prejšnji četrtek preminil v 91. letu v svojem domu v Milanu, je bil tisto, kar Francozi imenujejo un grand monsieur – veliki gospod. Vodil je multinacionalno podjetje, vredno več milijard dolarjev, ki je zajemalo modo od kavbojk do visoke mode, pohištvo, hotele, restavracije, kozmetiko, celo cvetje. Imel je tudi številne lepe domove na čudovitih lokacijah, kot je Saint-Tropez, kjer je vedno bival julija, italijansko otočje Pantelleria, kamor je odhajal avgusta, in 65-metrsko superjahto Main, s katero je križaril po Sredozemlju.

A njegova veličina je bila mnogo večja od moči in bogastva. Gospod Armani (vedno je bil Mr. Armani) je užival raven spoštovanja, celo strahospoštovanja, ki je redko videna v poslovnem svetu. Za razliko od mnogih svojih kolegov gospod Armani ni vzbujal strahu pri svojih zaposlenih niti se ni obnašal kot diva. V sebi je nosil tiho, meditativno zadržanost, tako v življenju kot v poslu. Bil je zen mojster mode.

 

"Pred Armanijem italijanske modne industrije sploh ni bilo. Obstajala je le industrija tkanin," mi je povedala manekenka Lauren Hutton. Foto: Bloomberg

 

Takšna predanost je pomenila, da je pričakoval od vseh v svojem okolju – bodisi njegovih asistentov v studiu ali L’Oréalovih direktorjev marketinga, ki so skrbeli za Armani kozmetiko in parfume – da vedno dajo svoj absolutni maksimum. V Armaniju ni bilo nikoli sproščenosti. Vodil je z zgledom, z delovno etiko in oblikovalsko strogostjo, brez primere v industriji. Imel je edinstveno vizijo lepote – hladno eleganco, s čistimi linijami in v najfinejših materialih.

Enostavnost je gospod Armani nosil v očeh že od otroštva. Kot deček v industrijskem severnem mestu Piacenza je svetoval materi, naj so šopki na jedilni mizi čim bolj preprosti. Idejo sproščenega luksuza je razvil v poznih šestdesetih, ko je delal kot asistent za moško modo pri italijanskem oblikovalcu Ninu Cerrutiju, kjer je začel sproščati strukturo oblek.

Ta videz, ležeren, a hkrati kontrolirano šik, je promoviral igralec Richard Gere v filmu Ameriški žigolo. Postal je Armani podpis, za moške in ženske, in se je vlekel vse do njegove zadnje kolekcije, za linijo visoke mode Privé, z okrašenimi oblekami in žametnim smokingom za ženske, ki jo je predstavil julija v svojem novem pariškem sedežu.

Neka mlada ženska iz Dubaja, ki je z materjo sedela v prvi vrsti in kupovala obleke za svoje poročno slavje, mi je povedala, da je na modni pisti videla veliko stvari, ki jih je želela poskusiti že naslednji dan.

 

Luksuzni dekonstrukcionist, ustvarjal je obleke in srajce iz mehkih materialov ter v umirjenih tonih. Foto: Giuliano Berti/Bloomberg

 

 

Gospod Armani je na koncu zapustil Cerrutija, skupaj s takratnim partnerjem Sergiom Galeottijem pa sta se odločila ustanoviti lastno modno hišo. Armani, ki je takrat imel 40 let, je vodil oblikovalski studio, Galeotti pa je upravljal poslovanje. Za zagonski kapital sta prodala svoj VW "bubo".

"Dal mi je samozavest," je gospod Armani povedal o svojem življenjskem in poslovnem partnerju, ko sem leta 2001 pisala njegov profil. "Imel je veliko več poguma kot jaz. Bil sem deset let starejši. Preživel sem vojno. On je bil mlad moški, z denarjem, brez skrbi."

To je bilo obdobje, ko se je Milano razvijal iz industrijskega središča in tekstilnega vozlišča v modno prestolnico. ("Pred Giorgiom ni obstajala italijanska modna industrija. Obstajala je le industrija tkanin," je leta 2001 povedala manekenka Lauren Hutton.) Takrat so tudi drugi oblikovalci začeli razvijati svoje blagovne znamke, zlasti Gianni Versace in Gianfranco Ferre. Trojica je predstavljala tri stebre stila: Versace je bil maksimalist; Ferre, izobraženi arhitekt, je ustvarjal strogo konstruirana oblačila; Armani pa je bil luksuzni dekonstrukcionist, ki je ustvarjal obleke in srajce iz mehkih materialov ter v umirjenih tonih.

 

Neodvisen in marljiv do samega konca. Foto: Bloomberg

 

Leta 1985 je Galeotti umrl zaradi zapletov, povezanih z aidsom. Namesto da bi zaposlil novega izvršnega direktorja, se je gospod Armani preizkusil v administrativnem vodenju in odkril, da mu gre to dobro od rok. Njegova oblačila so postala izbira hollywoodskih izvršnih producentov, ko pa se je v začetku devetdesetih odločil posvetiti oblačenju zvezd – kot prvi modni oblikovalec, ki je to storil – je njegova večerna garderoba tako prevladovala na podelitvi oskarjev, da je dogodek dobil vzdevek Armani Awards.

Kljub vsem uspehom in pozornosti je gospod Armani ostal tih in zadržan. Lahko bi rekli celo sramežljiv. Ko je prirejal večerje v svojem modernem stanovanju v središču Milana, opremljenem z Armani/Casa pohištvom in tik ob sedežu podjetja, je običajno tiho stal sredi prostora in opazoval svoje slavne goste (Brad Pitt, George Clooney in Cate Blanchett so bili stalni gostje), medtem ko so pili ledeno hladni prosecco in jedli klasične italijanske jedi z bifeja.

"To družabno zbiranje ni ravno moj stil," mi je povedal med enim takim druženjem. "Rad zbiram ljudi in jih opazujem, kako se lepo zabavajo."

Leta so vsi veliki igralci luksuzne industrije poskušali prepričati gospoda Armanija, naj proda podjetje, še posebej, ko je vstopil v šestdeseta, saj so domnevali, da se bo kmalu upokojil. Kako so se motili! Poslušal je njihove ponudbe, ki so bile, kot mi je povedal, vredne milijarde, in priznal, da je bil večkrat resno v skušnjavi. A vedno je odgovoril: ne, hvala.

 

Roberta Armani, Andrea Camerana in Silvana Armani, nasledniki, ki bodo odločali, kaj bo z družbo. Foto: Bloomberg

 

Za gospoda Armanija je bilo delo življenje, kar je dokazal tudi v zadnjih svojih tednih. "Neutruden do samega konca, delal je do svojih zadnjih dni," je v izjavi ob njegovi smrti zapisalo podjetje. Od leta 2017 je podjetje v lasti dobrodelne fundacije, delno zato, da bi preprečili sovražne prevzeme.

Gospod Armani je prav tako zavrnil, da bi podjetje vstopilo na borzo; ni želel biti odvisen od delničarjev niti ranljiv zaradi tržnih nihanj. Ni kupoval drugih podjetij, da bi ustvaril lasten korporativni konglomerat, kot so to storili Prada in Hermès. V dobi Big Luxury – tridnevne transformacije industrije od družinskih hiš do globalnih megakonglomeratov – je Armani ostal popolnoma in močno neodvisen. Dokazal je, da lahko ohraniš avtonomijo in integriteto v modi ter kljub temu postaneš izjemno uspešen in kulturno vpliven.

 

Armani je skupaj z L’Oréalom vstopil tudi na trg kozmetike in parfumov. Foto: Bloomberg

 

Pri gospodu Armaniju sem najbolj občudovala njegovo gracioznost in prefinjenost, tudi v najbolj sproščenih situacijah. Vsako poletje je praznoval rojstni dan, 11. julija, v Clubu 55, legendarni plažni klubi v Saint-Tropezu. On in njegova spremstva, deset prijateljev, družina in dolgoletni sodelavci, so pripluli z jahto in točno opoldne prečkali pesek do kosila. Vsi so bili oblečeni v elegantna Armani poletna oblačila – gospod Armani sam, z zagorelo poltjo in v formi, v temno modri bombažni majici, zglajenih bermudah v isti barvi, bež platnenih supergah in pilotskih očalih, z belo skrbno nazaj počesano pričesko. Skratka: brezhibno. Tako, kot pritiče velikemu gospodu.