Moje globlje zanimanje za baltske države se je začelo ob gledanju oddaje Hairy Bikers (Kosmati motoristi), ki je predstavila pestro kulinarično dediščino tega območja. Si King in žal že pokojni Dave Myers sta s svojim šarmantnim pristopom uspela vzbuditi mojo radovednost za ta del sveta, a prava očaranost se je zame začela šele ob obisku vseh treh držav.
Večina ljudi začne potovanje v Litvi, nato v Latviji in Estoniji, a zaradi logistike sem začela v obratni smeri in menim, da ni pomembno, kje začnete. Zagotovo pa boste uživali, tudi če obiščete le eno od treh držav.
Potovanje med državami je možno z vlakom – kar je bila moja izbira iz Estonije v Latvijo, in pot je trajala približno šest ur – ali z avtobusom, kar sem izbrala iz Latvije v Litvo, in je trajalo približno tri ure. Oba načina potovanja sta bila udobna, dostopna in preprosta. Enako je mogoče tudi z avtomobilom, saj so ceste dobro urejene. Veliko ljudi govori angleško, a meni je bilo zanimivo, da so se mi v Talinu večinoma obračali v ruščini, kar je priložnost za poznavalce, da obnovijo znanje tega jezika.
Estonija – kultura ukoreninjena v naravi
Estonijo v zadnjih letih največkrat prepoznamo po digitalizaciji – kot globalnega voditelja na področju elektronske uprave, kjer je 100-odsototkov javnih storitev na voljo spletno, in kot prvo državo na svetu, ki je ponudila spletno glasovanje. Estonija je tudi država z največ start-upi v Evropi glede na število prebivalcev, Talin pa je bil letos imenovan za najboljše mesto na svetu za start-upe, zato ni presenetljivo, da se digitalni nomadi vse pogosteje odločajo za bivanje tam, saj država nudi izjemne pogoje.
A Estonija je mnogo več kot le digitalizacija – je mešanica srednjeveškega in modernega, ročnega dela in visoke tehnologije, baltskega in nordijskega.
Ruska pravoslavna katedrala Aleksandra Nevskog. Foto: Nataša Kočiš
Talin – odprti muzej narave
Samo Talin je v mnogih pogledih edinstveno mesto. Staro mestno jedro, katerega izvor sega v 13. stoletje, je uvrščeno na seznam svetovne dediščine UNESCO. Talin deluje kot muzej na prostem; ni parka, ulice ali grma v lokalnih parkih in gozdovih, kjer ne bi našli kakšnega zanimivega eksponata ali spomenika. Ni presenetljivo, da mesto premore več kot 60 muzejev in galerij.
Cerkev Svetega Olafa v Talinu (v sredini). Foto: Nataša Kočiš
Kaj si ogledati v Talinu
To je grajsko mesto, Staro mestno jedro pa je razdeljeno na dva dela – Gornji in Spodnji grad. V Gornjem mestu, znanem tudi kot Toompea, so glavne turistične atrakcije, kot so srednjeveški grad Toompea, kjer ima sedež estonski parlament, Riigikogu.
Tu je tudi luteranska katedrala Svete Marije (St Mary’s Cathedral), znana tudi kot Kupolna cerkev, ki je bila zgrajena v 13. stoletju, ter ruska pravoslavna katedrala Aleksandra Nevskega, dokončana leta 1900, ko je bila Estonija del Ruskega cesarstva. Cerkev izhaja iz časa rusifikacije v 19. stoletju in je bila postavljena neposredno nasproti gradu Toompea kot simbol ruske nadvlade.
Cerkev je znana tudi po največjem zvonu v Talinu, težkem 15 ton, ki je en od 11 zvonov v mestnih stolpih.
Foto: Nataša Kočiš
Spodnje mesto, znano tudi kot All-linn, je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Glavne znamenitosti vključujejo Trg mestne hiše, mestno obzidje in stolpe, predvsem stolp Debela Margareta, ki je del svetovne dediščine UNESCO in ponuja vpogled v pomorsko trgovino, poklice in plovbo od srednjega veka do dobe jadrnic, parnikov in motornih ladij.
Tu je tudi nekaj pomembnih srednjeveških cerkva, med njimi cerkev svetega Olafa, za katero naj bi bila zgrajena v 12. stoletju in je bila središče skandinavske skupnosti starega Talina, preden je Dansko kraljestvo leta 1219 zavzelo Talin. Cerkev je bila nekoč najvišja stavba na svetu (od 1549 do 1625), danes pa njen stolp dosega višino 124 metrov – in prav lahko se povzpnete na sam vrh! Potrebna je dobra fizična pripravljenost, a razgled z vrha je vreden vsake kaplje znoja.
Talin - parlament in grad Toompea. Foto: Nataša Kočiš
V Spodnjem mestu se nahaja tudi cerkev svetega Nikolaja, srednjeveška cerkvena stavba, prvotno zgrajena kot katoliška cerkev v 13. stoletju, ki je med protestantsko reformacijo v 1520-ih postala luteranska. V njej se nahaja Muzej Niguliste, enota Estonskega umetniškega muzeja, ki je osredotočen predvsem na cerkveno umetnost od srednjega veka dalje, hkrati pa se uporablja tudi kot koncertna dvorana.
Toplo priporočam obisk tudi palače Kadriorg iz 18. stoletja, približno dva kilometra od mestnega središča, ki jo je leta 1718 ustanovil ruski car Peter I. Palača je dobila ime Kadriorg, kar v estonščini pomeni "Katarinina dolina", v čast njegove žene Katarine I. Danes v palači deluje Kadriorgski umetniški muzej, enota Estonskega umetniškega muzeja, kjer je razstavljena tuja umetnost od 16. do 20. stoletja.
Tartu – nepričakovani bonus
Povsem nenapovedano in impulzivno sem se za eno popoldne odpravila tudi v Tartu, ki leži približno 185 km jugovzhodno od Talina, kamor sem z vlakom prispela v dobrih dveh urah. Tartu je drugi največji estonski kraj in ga pogosto označujejo kot intelektualno in kulturno središče države, zahvaljujoč enemu najstarejših univerzitetnih centrov v severni Evropi. Ni presenetljivo, da je mesto lani postalo tudi Evropska prestolnica kulture.
V Tartuu velja obiskati hrib Toomemägi, kjer se nahajajo ruševine Tartuske katedrale, enega izmed najpomembnejših primerov opečne gotike v Stari Livoniji, ter edine srednjeveške cerkve z dvema stolpoma v Estoniji. Ne smemo spregledati tudi skulpture in fontane Poljubljajoči se študenti, enega najbolj prepoznavnih simbolov Tartua. Fontana stoji na istem mestu od leta 1948, ko so jo obiskovali mladoporočenci in njihovi gostje za srečo.
Ena najbolj impresivnih stavb je Nacionalni muzej Estonije, ki se razprostira na 6000 kvadratnih metrih razstavnega prostora in je zgrajen čez most na območju nekdanje sovjetske vojaške baze. Stalna zbirka zajema arheološke najdbe, obdobje Sovjetske zveze ter sodobno Estonijo.
"Študenta, ki se poljubljata" v Tartuu. Foto: Nataša Kočiš
Dva zanimiva detajla v mestu, ki sta meni osebno pritegnila pozornost, sta Pusirohukelder (The Püssirohukelder) pub, ki drži Guinnessov rekord za pub z najvišjim stropom. Zgrajen je bil leta 1767 v zgodovinskem barutnem kleti, ponuja pa odličen izbor lokalne hrane in pijače, njegov strop pa se dviga na približno 10,2 do 11 metrov.
V mestu je tudi irski pub, kjer stoji prikupna bronasta skulptura dveh pisateljev, ki sedita na klopi in se zdita, kot da bi se pogovarjala – irski Oscar Wilde in estonski Eduard Vilde. Repliko tega kipa je Estonija leta 2004 podarila mestu Galway na Irskem ob njihovem vstopu v Evropsko unijo. Po mojih podatkih se ta dva pisca nikoli nista srečala niti dopisovala, a sam kip v obeh mestih vsako leto privabi veliko obiskovalcev.
Kip - srečanje dveh piscev v Tartuu. Foto: Nataša Kočiš
Kljub vsemu je bilo moje največje odkritje v Estoniji čokolada Kalev, ki se lahko kosa s tistimi iz Belgije ali Švice, njeni začetki v Starem mestnem jedru Talina pa segajo vse do leta 1806. Tisto, kar to podjetje loči od mnogih drugih – in kar je zelo simbolično za celotno Estonijo – je njihov odnos do varstva okolja, ekološke trajnosti in boja proti globalnim podnebnim spremembam, kar štejejo za kolektivno družbeno odgovornost.
Latvija – kreativno središče s čudovito naravo
Latvija je bila destinacija, o kateri sem pred potovanjem vedela najmanj, a sem jo najbolj poznala po izboru za Pesem Evrovizije in teniški igralki Jeleni Ostapenko, zato je bilo spoznavanje te države še toliko slajše, obisk Rige pa je na mene naredil največji vtis.
Država, ki sije od ponosa in kulture, je v zadnjih letih postala priljubljena kot eko-turistična destinacija, saj je narava izjemna – od morja, številnih jezer do gostih gozdov. Latvija ima tudi najširši slap v Evropi – Venta Rapid (Ventas Rumba). Širina znaša 249 metrov, spomladi pa ob poplavah lahko doseže tudi 270 metrov. Višina slapa se giblje med 1,80 in 2,20 metra, odvisno od vodostaja reke, a je mogoče hoditi po njem in celo plavati, zaradi česar je poleti zelo priljubljena turistična atrakcija.
Foto: Nataša Kočiš
Latviji se lahko zahvalimo tudi za kavbojke! Jacob Davis, rojeni Latvijec, je delal kot krojač pri Levi Straussu, potem ko je emigriral v ZDA, in 20. maja 1873 sta skupaj prejela ameriški patent za izdelavo delovnih hlač, ojačanih s kovinskimi zakovicami. Tako se je rodil eden najbolj prepoznavnih kosov oblačil na svetu: modre kavbojke, med katerimi so najbolj znane Leviske.
Latvijke sodijo med najvišje ženske na svetu, najbolj priljubljen šport v državi pa je hokej na ledu, šele nato košarka.
Latvija je morda najbolj znana po jantarju, ki ga ob Baltski obali zbirajo lokalni prebivalci in prodajajo turistom. Ta jantar je regijo naredil priljubljeno med ljubitelji nakita, trgovci in arheologi, v Rigi pa skoraj ni mogoče mimo številnih trgovin, da ne bi opazili vsaj kakšnega nakita ali artefakta iz jantarja.
Riga – biser ob reki Daugavi
Riga, ustanovljena na začetku 13. stoletja, je znana tudi kot Pariz vzhodne Evrope – mešanica ruskih, nemških in latvijskih vplivov. V zadnjih letih je postala priljubljena destinacija za fantovščine in dekliščine, zaradi ugodnih cen in živahnega nočnega življenja. Največji vtis pa mi je naredila arhitektura – kosmopolitska, klasična, eklektična in presenetljiva.
Cerkev Svetega Petra v Rigi | Nataša Kočiš
Kaj videti v Rigi
Najboljši način, da spoznate Rigo, je, da se sprehajate po Starem mestnem jedru, ki je uvrščeno na seznam svetovne dediščine UNESCO. Z več stavbami v slogu art nouveau kot katerokoli drugo mesto na svetu, Riga ponuja obilico arhitekture za uživanje – tako za ljubitelje arhitekture kot za navdušence. Riga velja tudi za mesto, od koder so vikinške ladje odhajale na osvajanja.
"Tri bratje" so tri najbolj znane in najstarejše hiše v Rigi. Legenda pravi, da se jih vzdevek prijel ne samo, ker so povezane, ampak tudi zato, ker so jih zgradili moški iz iste družine. Bela hiša je iz 15. stoletja, rumena iz 16., zelena pa iz 17. stoletja, danes pa v njih domuje Muzej arhitekture.
Mačka je zaščitni znak Rige. Foto: Nataša Kočiš
Katedrala v Rigi je ena najbolj prepoznavnih znamenitosti mesta. Zgrajena je v 13. stoletju in je največja srednjeveška cerkev v baltskih državah. Katedrala je znana po čudoviti mešanici gotskega, baročnega in romansko‑stilskega oblikovanja ter po slavnih orglah, ki sodijo med največje v Evropi. Notranjost katedrale spominja na muzej zaradi številnih razstavljenih artefaktov.
Nedaleč od katedrale stoji tudi Barutna stolp – edini ohranjen element obrambnega sistema Rige. V srednjem veku je bil stolp pomembna obrambna točka, ki je ščitila mesto s severa. Danes stolp pripada podružnici Latvijskega vojaškega muzeja, ki v njem gosti več stalnih zgodovinskih razstav.
Srce starega dela Rige. Foto: Nataša Kočiš
Spomenik svobode, spominski spomenik, zgrajen leta 1935 in visok 42,7 metra, je posvečen vojakom, padlim med latvijsko vojno za neodvisnost med letoma 1918 in 1920. Na vrhu stoji kip ženske, ki drži tri zlate zvezde, ki predstavljajo latvijske zgodovinske regije: Kurzeme, Vidzeme in Latgale.
Takoj ob Spomeniku svobode se razprostira zelena oaza v središču Rige – park Bastejkalns, eno najbolj romantičnih mest v središču mesta. Park se ponaša s tlakovanimi potmi, drevesnimi alejami, kamnitimi vrtovi, vodnimi kaskadami in čudovitim razgledom na mesto. Nastal je na mestu starih mestnih obrambnih zidov in je znan po zelenih površinah, kanalih, mostovih in fontanah. Ob lepem vremenu se lahko po kanalu zapeljete tudi z ladjico.
V neposredni bližini parka stoji Latvijska nacionalna opera, razkošna zgradba v neoklasičnem slogu, ki velja za kulturni simbol Rige.
Detajl z zgrabe v Rigi. Foto: Nataša Kočiš
V Rigi je več cerkva, vendar se zdi, da je najbolj priljubljena in obiskana Cerkev sv. Petra, ki je prvič omenjena že leta 1209. Ni znana le po svoji bogati zgodovini, temveč tudi po značilnem stolpu.
Dolgo časa je bila najvišja stavba v prestolnici, s 123 metrov visokim stolpom, vse dokler ji ni ta naslov odvzel Riški televizijski stolp. Danes se lahko obiskovalci s pomočjo dvigala povzpnejo na stolp in uživajo v panoramskem razgledu na mesto ter reko Daugavo.
Foto: Nataša Kočiš
Zanimivo je omeniti, da je med večjim delom obstoja cerkve – od 15. stoletja pa vse do druge svetovne vojne – na njenem strešnem stolpu stalo šest vremenskih vetrnic v obliki petelina. Te so bile bodisi uničene v neurjih ali pa so padle skupaj s stolpom. Leta 1970 so Letonci na vrh stolpa postavili novega petelina, v čast 800-letnici cerkve.
V bližini cerkve je tudi spomenik "Bremenski muzikanti" – replika znane statue iz Bremna, ki je navdihnjena z istoimensko pravljico bratov Grimm. Spomenik je Rigi leta 1990 podarilo njeno partnersko mesto Bremen. Prikazuje osla, psa, mačko in petelina, ki stojijo drug na drugem, kar ponazarja junake pravljice, kjer živali skupaj premagajo roparje. Legenda pravi, da če podrgnemo nos eni od živali in si nekaj zaželimo, se želja uresniči.
Foto: Nataša Kočiš
Kar mi je bilo v Rigi najbolj fascinantno, je njihova ljubezen do mačk, tako da je zelo enostavno, da na vsakem vogalu opazite nekaj, kar je povezano z njimi. Mačke so neuradni simbol Rige, v mestu pa obstaja celo "Hiša mačk". Zato ni presenetljivo, da je na voljo veliko spominkov z mačkami – od kuhinjskih krp, magnetov za hladilnik, do sladkarij v obliki mačk.
Rigo lahko doživite tudi z ladje – to je še eno nepozabno doživetje. Med plovbo ob Starem mestnem jedru boste uživali v čudoviti naravi in videli tudi TV stolp na Zajčjem otoku (Zaķusala).
Litva – ko se kontradikcije spremenijo v lepoto
Prva asociacija, ki se mi pojavi ob omembi Litve, je Sabonis, pa tudi njihovi košarkarski navijači, ki kažejo enako strast kot naši balkanski. Litva je fascinantna država z neverjetnimi podrobnostmi. Na primer, litovski jezik je eden najstarejših jezikov na svetu in eden najstarejših živih indoevropskih jezikov v Evropi.
V Litvi raste tudi hrast Stelmuže (Stelmužė oak), ki je preživel križarske vojne in velja za eno najstarejših, če ne kar najstarejše drevo v Evropi, z ocenjeno starostjo od 1.000 do 1.500 let, morda celo do 2.000 let.
Trdnjava Viljnus - Gedimanas. Foto: Nataša Kočiš
Gora križev, fascinantno mesto v Šjauljaju (Šiauliai), v severno-srednjem delu države, je kraj, kjer boste našli umetni spomenik, ki je videti kot kup tisočev križev, ki so jih skozi leta postavljali romarji, obiskovalci, pa tudi mladoporočenci na dan svoje poroke. Natančen izvor običaja postavljanja križev na griču ni znan, verjame pa se, da so prvi križi tam postavljeni leta 1831. Križi so različnih velikosti – od velikih in okrašenih do drobnih, množično izdelanih lesenih križev, ki pogosto vsebujejo fotografije ljubljenih ali osebna sporočila. Papež Janez Pavel II je Goro križev obiskal leta 1993 in jo razglasil za globalni simbol upanja, miru, ljubezni in žrtvovanja.
Vilnius – nepričakovano intriganten in fascinanten
Od vseh baltskih mest me je Vilnius, oziroma njegova arhitektura, v določenih delih mesta najbolj spominjala na moj ljubljeni Zemun. To je izjemno mesto, katerega gotska in baročna arhitektura ga uvršča med najbolj slikovita mesta v Evropi. Tam boste našli skrite terase, romantične restavracije, pa tudi dotrajane stavbe, ki skrivajo butike oblikovalcev in luksuzne trgovine z ročnimi izdelki. Prvo omenjanje Vilniusa sega v prvo polovico 14. stoletja, ko je postal prestolnica Velikega vojvodstva Litve.
Leta 1994 je Staro mesto Vilniusa dodano na UNESCOV seznam svetovne dediščine, zaradi velikega vpliva na vzhodnoevropsko kulturo in arhitekturo, impresivno dobro ohranjenih gotskih kompleksov, renesančnih, baročnih in klasicističnih stavb, strukture srednjeveškega mesta ter naravnega okolja.
Panoramski pogled na mesto Foto: Depositphotos
Kaj videti v Vilniusu
Vilnius je mesto kontrastov – modernega, a hkrati ukoreninjenega v svoji preteklosti; sproščenega, a hkrati dinamičnega. Njegova arhitektura, bogata zgodovina in bližina narave ga naredijo privlačnega za vse, ki želijo raziskati več kot le običajno turistično destinacijo. Čeprav ni vedno na vrhu seznamov najbolj obiskanih evropskih mest, Vilnius ponuja ogromno vsakomur, ki je pripravljen spoznati mesto bolj podrobno.
Značilno je, da ima veliko število cerkva, pa tudi umetniški kvart Užupis, ki so ga njegovi ustvarjalci razglasili za republiko. Samoproglašena neodvisna "Republika Užupis2 je boemski in umetniški del Vilniusa, ki ima svojo himno, ustavo, predsednika, škofa, dve cerkvi, Bernardinsko pokopališče, sedem mostov in varuha – Bronastega angela Užupisa.
Ta nenavaden, boemski del mesta je nastal po dolgo pričakovani neodvisnosti Litve od Sovjetske zveze. Nekdaj zanemarjen in zapuščen del mesta je postal dom intelektualcev in umetnikov, ki so želeli ustvariti simbol demokratične in kulturne svobode.
Vilnius, primer ulične umetnosti. Foto: Nataša Kočiš
Ustava, ki je napisan na steni blizu vhoda, razglaša pravice prebivalcev – od šaljivega "Vsak ima pravico praznovati ali ne praznovati svoj rojstni dan" do resnejšega: "Vsak ima pravico do tople vode, ogrevanja pozimi in strehe iz opeke." Povsod, kamor pogledate, boste videli ulične umetnine in naleteli na obrtnike, ki bodo z veseljem pokazali svoje spretnosti ter vas naučili svojih veščin.
Ko smo že pri cerkvah: v starem mestnem jedru obstaja 28 cerkva (ena cerkev na vsakih 700 prebivalcev!). Od teh je 21 rimskokatoliških, štiri so ruske pravoslavne, medtem ko luteranske, reformirane in katoliške skupnosti vzhodnega obreda imajo po eno cerkev. Omenila bom le nekaj izmed njih.
Kompleks cerkve Svete Ane in Bernardinov (Church of St. Anne and Bernardine Complex) v starem mestu je ena najstarejših cerkva v Vilniusu. Ta rimskokatoliška opečnata cerkev se ponaša s čudovito gotsko arhitekturo, ki jo je ohranila več kot 500 let. Prvotno je bila zgrajena za Ano, veliko vojvodinjo Litve, in po legendi je Napoleon želel cerkev odnesti s seboj nazaj v Pariz. Ob njej stoji Bernardinova cerkev, katere renesančna arhitektura močno kontrastira z visokimi gotskimi stolpi cerkve Svete Ane. Zvonik cerkve je postavljen v ločeni stavbi, kar ni običajno, vendar je to storjeno zato, ker bi vibracije zvonov lahko poškodovale opeko cerkve.
Kompleks cerkve Svete Ane in Bernardina. Foto: Depositphotos
Poleg teh dveh cerkva si je zagotovo vredno ogledati tudi Baziliko Svetega Stanislava in Svetega Ladislava, glavno litovsko katedralo. Katedrala s svojim videzom bolj spominja na antični grški tempelj kot na cerkev in je zgrajena na mestu starega poganskega templja, katerega temelji so bili odkriti med obnovo katedrale. Te katedrale ne morete zgrešiti, saj se nahaja v samem središču mesta, na Katedralnem trgu, glavnem in največjem trgu v Vilniusu. V baziliki so kronani litovski vojvode in tam so pokopane mnoge znane osebnosti iz zgodovine države – vojvode Vytautas, Žygimantas, Švitrigajla.
Še ena nenavadna značilnost katedrale je zvonik, ki je fizično ločen od preostale cerkve, kar izvira iz tega, da je bil nekoč del obrambnega stolpa iz 13. stoletja, ki je bil v 16. stoletju spremenjen v zvonik. Katedrala gleda neposredno na Gediminisovo avenijo, najpomembnejšo in verjetno najdaljšo ulico v Vilniusu, kjer imajo sedež vse ključne državne institucije, pa tudi Nacionalno dramsko gledališče, Nacionalna banka, Nacionalna knjižnica ter številne trgovine in restavracije.
Na Katedralnem trgu stoji tudi bronast kip Gediminasa, najpomembnejšega litovskega vojvode in ustanovitelja dinastije, ki je vladala Litvi, Poljski, Madžarski in Češki. Skulptura je postavljena blizu konja, obrnjena proti zvoniku katedrale, pri čemer Gediminas drži meč v levi roki, z desno pa blagoslavlja mesto. Ta spomenik je eden izmed mnogih govorečih kipov v Vilniusu.
Statua Republika Užupis. Foto: Depositphotos
Takoj za vogalom se nahaja zgradba Nacionalnega muzeja in kip legendarnega kralja Mindaugasa, prvega Velikega vojvode in edinega kralja Litve. Kip je bil postavljen leta 2003, v spomin na 750. obletnico kronanja kralja Mindaugasa. Le nekaj minut od muzeja je najbolj znana atrakcija Vilniusa – grad Gediminas, edini preostali del nekdanjega Gornjega gradu. Stolp gradu Gediminas je najbolj obiskani oddelek Nacionalnega muzeja Litve, kjer si lahko ogledate zgodovino Vilniusa in uživate v najlepšem panoramskem razgledu na mesto.
V mestu boste naleteli na številne zanimive eksponate in skulpture, od katerih jih je vsaj 24 "govorečih kipov" z avdio monologi. Zanimivo je videti kipi posvečene velikonočnemu jajcu, Franku Zappi, Leonardu Cohenu, Johnu Lenonu in celo Toniju Sopranu!
Narava je neločljiv del Vilniusa, saj je mesto obdano z zelenimi površinami, parki in gozdovi, ki so lahko dostopni. Park Vingis, največji park v mestu, je idealen za sprostitev ali kolesarjenje, medtem ko so ob reki Neris najlepši sprehodi ob obali.
Litovci so tudi veliki ljubitelji savne in mineralnih vrelcev. Obisk savne je običajna dejavnost za sprostitev, mesto pa ponuja več spa centrov, kjer lahko uživate v teh storitvah.
V nobeni od teh treh držav tudi gastronomske izkušnje ne bodo razočarale. Tradicionalna estska kuhinja v Talinu pogosto združuje nasiten črni rženi kruh (leib) z lokalnim sirom, med priljubljenimi prigrizki pa so tudi ocvrte sirove kroglice in kohuke (sladke ploščice). Foto: Nataša Kočiš
Dodatne informacije
Najboljši čas za obisk treh držav je med majem in septembrom, za glavne atrakcije v prestolnicah zadostuje že nekaj dni. Zato so te destinacije idealne za podaljšan vikend, razen če želite obiskati vse tri države hkrati – kar vam priporočam, če imate možnost. Za to bi potrebovali približno teden do deset dni.
Najlepše pri potovanju po Baltskih državah je združevanje edinstvenih kulturnih izkušenj v vsakem glavnem mestu z ogromnimi, mirnimi naravnimi pokrajinami, ki nudijo spoj zgodovine, moderne umetnosti in osupljivih razgledov.
Prav tako je fascinantna prijaznost ljudi in njihova pripravljenost pomagati pri najmanjših stvareh – od tega, katera karta za javni prevoz je najboljša, do različnih predlogov in priporočil, katere kraje obiskati, in teh je res ogromno.
Najbolj avtentične in okusne jedi regije so prav tako raznolike, a obenem izzivalne, saj ne veste, kaj izbrati: od ribjih specialitet, ajdovih kaš, gulašev iz divjačine (od divjih prašičev do losa), preko neizogibne hladne pese juhe in krompirjevih cmokov, do najokusnejšega rženega kruha.