Tetovaže postajajo vedno priljubljenejše in vedno bolj sprejete v družbi, tudi na delovnih mestih. K priljubljenosti tetovaž zagotovo pripomorejo znane in vplivne osebe, katerih telesa krasijo okusne umetnine izpod rok kakovostnih umetnikov, nove trende pa na trg dela prinašajo mladi, ki se za tetovaže odločajo pogosteje kot starejši kolegi.
Septembra se začenja tetoverska sezona, saj je tetoviranje poleti odsvetovano – tetovaža vsaj nekaj tednov ne sme biti izpostavljena soncu, prav tako je v tem času odsvetovano kopanje v morju ali bazenu. Pred začetkom sezone smo pri umetnikih, kadrovskih agencijah in zaposlovalcih preverili, kakšni so trenutni trendi v industriji in ali vam lahko tetovaža onemogoči karierne priložnosti.
Tetoverji pravijo, da tetovaža ne predstavlja več tabuja in družbene stigmatizacije, saj se k njim hodijo tetovirat vsi, od najstnikov do upokojencev, ne glede na poklic ali družbeni status. Podobno opažajo tudi slovenske kadrovske agencije. Zaposlovalci, ki smo jih anketirali, so do tetovaž odprti, a vseeno nekoliko zadržani – predvsem če zaposleni delajo s petičnimi strankami ali če imajo nenavadne tetovaže na neobičajnih mestih.
Tetoverji pravijo, da so med njihovimi strankami ljudje vseh poklicev
Trenutno se za tatuje najbolj množično odločajo ljudje v svojih 30. in 40. letih. "Pred kratkim pa smo tetovirali par, ki je s tetovažami obeležil 40. obletnico poroke," so nam povedali v tetoverskem studio Valhalla, kjer med strankami sicer prednjačijo ženske. "Največ je medicinskih sester in babic, pred kratkim smo tetovirali tudi davčno inšpektorico."
"Tetoviram vse, od odvetnikov, politikov do zdravnikov," je v pogovoru za Bloomberg Adria dejal Dean iz tetoverskega studia Laibachink – umetnik, ki je Luki Dončiću tetoviral podobo zmagovalnega pokala z zadnjega evropskega prvenstva. "Povpraševanje je tako visoko, da smo zasedeni z naročili do maja 2025." Da k njim prihajajo bančniki, poslovneži, zdravniki, politiki in znane osebnosti iz šovbiznisa, poročajo tudi drugi tetoverski umetniki, ki smo jih intervjujali na tetoverski konvenciji, ki je maja potekala na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.
Mladen Tadić iz studia Maskerano, ki ima poslovalnici v Bosni in Hercegovini ter v Frankfurtu, nam je zaupal, da k njemu prihajajo tudi veliki gradbinci, mafijci, odvetniki in medicinske sestre. "Največ tatujev naredimo na roki, nogi, nadlahtnici in podlahtnici," je povedal za Bloomberg Adria. "Čeprav so naši stroški zrasli za sto odstotkov, še nismo dvignili vcen, ki se gibljejo od 50 do 75 evrov na uro. Naslednje leto bomo zagotovo podražili storitev, od 15 do 20 odstotkov."
Med pandemijo so bili zaprti, stroški zrasli tudi za sto odstotkov
Tako kot v mnogih drugih industrijah se tudi tetoverji v zadnjem letu soočajo z zamudami v dobavi surovin in njihovimi podražitvami. Oprema in surovine so se v zadnjem letu podražile od deset od 30 odstotkov, nove barve so 70 odstotkov, rokavice in zaščitne maske pa več kot sto odstotkov dražje. Podražila se je tudi elektrika. Kljub temu ponudniki niso izrazito podražili svojih storitev ali jih sploh niso. Večina sicer pravi, da bodo kmalu zvišali cene, tudi na račun pokrivanja izgube, ki je nastala med epidemijo covida-19, ko so bili tetoverski studii dlje časa zaprti. Koliko sicer stane tetovaža?
Pri izračunavanju cene za svoje storitve se tetoverji poslužujejo dveh modelov. Prvi je cena glede na velikost in zahtevnost tetovaže. Drugi model je po urni postavki, kjer pa se cene lahko močno razlikujejo. Manj izkušeni in prepoznavni tetoverji vam bodo tetovažo naredili za 50 evrov na uro, medtem ko bolj uveljavljeni tetoverji na uro računajo tudi 200 evrov in več. Višja cena je praviloma povezana z višji kvaliteto tetovaže, saj jo umetniki zvišujejo skladno z razvojem svojih izkušenj in znanja ter rastočim ugledom in posledičnim povpraševanjem.
Kadrovske agencije in zaposlovalci: Ni težave, če je tetovaža skrita ali estetska
V anketi, ki smo jo izvedli med večjimi zaposlovalci v Sloveniji, je najbolj konservativno držo do tetovaž izkazal finančni sektor. Največja zadržanost do tetovaž na vidnih mestih obstaja tam, kjer imajo zaposleni neposreden stik s strankami, sploh petičnimi ali konservativnejšimi. To najbolj velja za zavarovalniške in nepremičninske posrednike ter prodajalce v vseh sektorjih. V liberalne sektorje so se po naši anketi, v katero smo vključili 25 podjetij iz osmih sektorjev, uvrstili mediji, oglaševanje in trženje, zdravstvo, energetika, farmacija, trgovina in predelovalne dejavnosti.
Strokovnjaki za zaposlovanje so kot najkonservativnejše sektorje opredelili finančni sektor, vzgojo in izobraževanje, policijo in pravniške poklice. Odnos do tetovaž je posebej občutljiv pri poklicih, kjer gre za osebne stike s strankami, pri katerih je pomembno, da se vzpostavi zaupanje. "Delodajalec lahko določi kodeks oblačenja, ki prepoveduje vidne tetovaže, če meni, da niso v skladu z vrednotami, podobo ali poslanstvom organizacije, vendar pa ne obstajajo zakoni, ki bi delodajalcem prepovedali diskriminacijo ljudi z vidnimi tetovažami," je za Bloomberg Adria dejala Monika Burjek, specialistka za HR pri podjetju MojeDelo.
Čeprav tetovaže na presojo delodajalcev o primernosti kandidata za službo po večini ne vplivajo, pa to ni pravilo. "Čeprav se je odnos do tetovaž v družbi močno spremenil in ne predstavlja več tako velike stigme ali tabuja, so še vedno določena delovna področja, kjer tetovaže predstavljajo premislek za delodajalce," meni Burjek. "Ker imajo delodajalci pri zaposlovanju pogosto omejene informacije o kandidatih, jih tetovaže lahko spodbudijo, da se zanesejo na stereotipe, kar je gotovo narobe. Na našem portalu sicer opažamo, da so delodajalci v zadnjih letih postali veliko odprtejši pri sprejemanju različnosti in osebnih posebnosti, v ospredje pa seveda postavljajo izkušnje in sposobnosti."
Podobno meni tudi Mirjam Kmetič, specialistka za pridobivanje talentov pri podjetju Manpower. "Če so tetovaže na mestu, ki se ga z oblačili ne da zakriti, bo to vsekakor vplivalo na presojo potencialnega delodajalca – tako tiste bolj tradicionalne kakor tudi sodobnejše –; seveda ni nujno, da v slabo kandidata, vsekakor pa bo taka tetovaža pustila nek vtis. Tetovaža bo pritegnila pozornost približno podobno kot kakšen ekstravaganten kos oblačila ali nakita, kar ni nujno dobro," je zapisala za Bloomberg Adria. "Slovenski delodajalci so na splošno gledano vsaj v večini precejšnji tradicionalisti, kot rečeno, pa se spremembe dogajajo, vendar – kot pri večini stvari pri nas – nekoliko počasneje."
Kmetič dodaja, da razlike med sektorji niso velike, so pa tetovaže na vidnih mestih različno obravnavane glede na delovno mesto osebe – kjer je veliko stikov s strankami, so delodajalci na tetovaže občutljivejši.
Nina Jakopin iz agencije za iskanje talentov Kariera.si ugotavlja, da "pri našem delu nismo opazili razlikovanja med kandidati s tetovažami in tistimi brez njih s strani delodajalcev. Vsi kandidati so bili vedno obravnavani enakovredno, prav tako se delodajalci na nas niso obrnili s podobnimi vprašanji o kandidatih."