Želite biti srečni pri delu? Jejte čičeriko

Visoko (ultra) predelana hrana lahko poveča tveganje za depresijo in anksioznost za kar 53 odstotkov, kažejo raziskave. Prav ogromen vpliv (neustrezne) prehrane na duševno zdravje, je ljudi prisililo, da resneje pristopijo k svojemu dnevnemu jedilniku. 

Hrana, ki prispeva k dobremu razpoloženju (mood food), je v središču pozornosti strokovne javnosti. Informativna platforma za razvoj in tehnologijo hrane in pijače Food Navigator jo je razglasila za enaga od mega trendov v letu 2025, prav tako pa se je uvrstila na seznam 10 najpomembnejših globalnih trendov podjetja Innova Market Insights.

Veliko zanimanje za mood food ne preseneča nutricionistov, ki poudarjajo, da so prvi znanstveni članki o povezanosti prehrane in duševnega blagostanja objavljeni pred enim desetletjem. Raziskave pa kažejo, da kar 60 odstotkov potrošnikov v Veliki Britaniji verjame, da je prehrana ključnega pomena za njihovo srečo.

Kako hrana pozitivno vpliva na duševno zdravje in kaj znanost pravi o tem, smo povprašali Tanjo Turundžijevo, nutricionistko s 25-letno kariero.

Tanja Turundžijeva, nutricionistka, opozarja, da ni vsa zdrava hrana zdrava za vsakogar. Foto: Osebni arhiv

 

Kanadski zdravnik Hans Selye, avtor teorije o stresu, je pojasnil, da je lahko tudi pozitiven stres šok za organizem. "Intenzivnost stresa se najpogosteje določa glede na izločanje hormona kateholamina, ki lahko vpliva na vse organe in funkcije organizma – na kardiovaskularni, imunski in endokrini sistem," je povedala Turundžijeva za portal Bloomberg Adria.

Prva stvar, ki jo svetuje svojim strankam, med katerimi so tudi predstavniki poslovne skupnosti, je, da je individualni pristop k prehrani vedno najboljša formula za dobro zdravje. Ljudje morajo vedeti, katera hrana jim ustreza. V nasprotnem primeru, tudi če je najbolj zdrava, je lahko neprimerna za njihov organizem.

Sogovornica kot učinkovit ukrep tudi pri soočanju s stresom priporoča mediteranski način prehranjevanja.

Mediteranska hrana najbolj prija ob morju

Vnos beljakovin iz rib in morskih sadežev v kombinaciji s svežimi solatami blaži napetost. Ogljikovi hidrati prav tako pomagajo zmanjševati stres, vendar le monosaharidni sladkorji, torej sveže sadje. Oreščki, zahvaljujoč eteričnim oljem, prisotnosti esencialnih aminokislin in veliki količini antioksidantov iz vitaminov in mineralov, spodbujajo izločanje serotonina, poznanega kot "hormon sreče". "Na vrhu seznama so orehi, mandlji in brazilski oreščki," navaja Turundžijeva.

Na seznamu živil, ki spodbujajo srečo, so tudi stročnice, kot so fižol, grah, leča in stročji fižol. A čičerika je nedvomno na vrhu.

Humus, priljubljen namaz iz čičerike

Stročnico čičeriko strokovnjaki izpostavljajo, kot vodilno antistresno hranljivo živilo na svetovni ravni, zanimanje zanjo pa ni bilo nikoli večje. Ocenjuje se, da bo globalni trg čičerike do leta 2029 doseglo 22,95 milijarde dolarjev, z letno rastjo 8,1 odstotka. Poročilo podjetja The Business Research Company navaja, da je eden od glavnih razlogov za močno rast prav povečan poudarek na zdravi prehrani, ki spodbuja dobro počutje. Moč čičerike izpostavlja tudi Turundžijeva.

"Čičerika vsebuje uravnoteženo razmerje beljakovin, ogljikovih hidratov in skupine B vitaminov, ki so odlični za organizem, ko je pod stresom," pravi.

Poudarja tudi, da so brezglutenske žitarice – kvinoja, amarant in ajdo, ki poleg visoke vsebnosti B vitaminov vsebujejo tudi magnezij, pomemben za živčni sistem zaradi svojega pomirjujočega učinka.

Depositphotos

 

Voda je enako pomembna za naš organizem

"Ključni dejavnik pri izbiri hrane je prisotnost svežih encimov iz surovega sadja in zelenjave, pa tudi zadosten vnos vode. Ne smemo pozabiti na surove sončnične, lanene, sezamove in bučne semenke, ki, če so toplotno neobdelane in neslane, pomagajo pri zmanjševanju in eliminaciji stresa iz organizma," pojasni.

Depositphotos

Še ena pomembna stvar je. Zdrave sestavine same po sebi ne pomenijo nič brez pravilne časovne razporeditve uživanja. Turundžijeva izpostavlja, da morajo biti trije obroki dnevno, pa čeprav poslovne obveznosti to pogosto otežujejo. Kljub temu meni, da se ob malo boljši organizaciji dan lahko "preživi", hkrati pa se ohrani imunost v dobrem stanju. Za boljše razpoloženje in produktivnost med delovnim dnem priporoča naslednje:

• Zjutraj vedno uživajte laneno olje, orehe, naravno stisnjen sok z žlico kakovostnega medu, in če je mogoče, zamenjajte kofein s sadnim čajem ali kamiličnim čajem.

• Vnos sezonskega sadja, oreškov in semen naj bo v dopoldanskih urah, oziroma naj zajtrk traja dlje. Upoštevani so tudi sadni smutiji, ki so zdaj priljubljeni, vendar naj vedno vsebujejo tudi vodo, da ne bodo preveč koncentrirani.

• Dolga obdobja brez hrane nikakor niso priporočljiva – kosilo naj bo zmerno in osnovano na vnosu beljakovin, kot so ribe in morski sadeži ali kakovostno puranje meso, ob raznoliki sveži solati, začinjeni z oljčnim oljem, soljo in limono.

• Večerja ne sme biti prepozno. Sveža solata in naravno stisnjen sok (lahko tudi kozarec kakovostnega rdečega vina) sta povsem zadosti.

• Na koncu Turundžijeva poudarja, česa bi se bilo treba izogibati: vsi, ki so pod stresom, morajo za vedno pozabiti na energijske napitke, močne alkoholne pijače in rafinirani (beli) sladkor.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar