Dobrodošli v rubriki 'Five Top Tables', seriji Bloomberg Pursuits, ki vam pomaga pri izbiri restavracij v največjih mestih po svetu, med drugim v New Yorku, Parizu, Manili, Københavnu, Hongkongu in New Delhiju.
Prvo četrtletje je londonski gostinski sceni prineslo precej dogajanja. Po dolgem čakanju je marca znova odprla vrata legendarna restavracija Simpsons in the Strand, ki sega v leto 1828. V življenje jo je obudil znani gostinec Jeremy King, skupaj z njeno prepoznavno tradicijo strežbe pečene govedine z vozičkov. Na drugi strani se najstarejša indijska restavracija v Veliki Britaniji, več kot sto let stara Veeraswamy, sooča z izgubo svoje lokacije na Regent Streetu. Marca so zagovorniki restavracije v Buckinghamsko palačo poslali peticijo z več kot 20.000 podpisi in kralja Karla prosili, naj prepreči izselitev.
Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da britansko gostinstvo čaka zahtevno obdobje. Deloma zaradi lanskih davčnih sprememb, zaradi česar bi lahko leta 2026 vrata zaprlo skoraj tisoč restavracij.
Kljub izzivom londonska kulinarična scena ostaja zelo živahna. Če so bili lani v ospredju predvsem vinski bari in njihova dostopnost, letos več pozornosti dobivajo prijetne, regionalne italijanske restavracije. Med njimi izstopa Tiella, kjer kuharska mojstrica Dara Klein črpa navdih iz južne Italije.
Vse več zanimanja vzbuja tudi sodobna britanska kuhinja, denimo v restavraciji Cloth, kjer jedi hitro zasenčijo ambient v retro slogu s temnim lesom. Tudi Borough Market ostaja ena najbolj obiskanih kulinaričnih točk, saj njegove restavracije privabljajo podobne množice kot viralne stojnice. Med bolj izpostavljenimi je zahodnoafriška Akara, priljubljena tudi med člani Bloombergove skupnosti DINE <GO>.
Novo: Tiella, Shoreditch
Tako kot številne zanimive londonske restavracije je tudi Tiella svojo pot začela kot pop-up, ki je spomladi 2023 gostoval v Compton Arms. Januarja letos je dobila stalni naslov na Columbia Roadu, ulici, ki ob nedeljah oživi zaradi priljubljenega cvetličnega trga. Lokal ima dolg bar za goste brez rezervacije, jedilnica pa preseneti z nekoliko igrivo razporeditvijo miz, ki prostoru doda poseben čar.
Tudi jedilnik je zasnovan v duhu udobne, domače kuhinje – od mehkega, rahlega kruha forno do bogatega tatarskega bifteka s parmezanom. Med glavnimi jedmi izstopajo velike, sočne polpete v paradižnikovi omaki ter hrustljavo pečen piščanec milanese s svežo solato iz komarčka.
Najbolj izstopajo testenine trie, debele in rahlo čvrste na ugriz, postrežene z izrazito zeleno omako iz rapinija (japonska ogrščica).
Poslovno kosilo: Cloth, City
Na prikupni ulici v bližini postaje Farringdon stoji restavracija Cloth, umeščena v staro stavbo z nizkimi stropi, stenami, okrašenimi z raznolikimi slikami, in skrbno pogrnjenimi mizami.
Kuharski mojster Tom Hurst, ki restavracijo vodi skupaj z vinskima poznavalcema Joejem Haynesom in Benom Butterworthom, stavi na sodobno britansko kuhinjo. Na meniju se lahko znajde svilnat račji parfait z izrazitim pirejem kandiranega ingverja, pa tudi nežne tagliatelle z ragujem iz zajca in divjega česna. Za dve osebi ponujajo tudi velik, sočen svinjski kotlet pasme Duroc. Ne glede na izbiro pa skoraj ne gre zgrešiti s hrustljavim, debelejšim pomfritom, posutim z Espelette papriko.
Kosilo privablja z dostopnim menijem za 24 funtov, ki vključuje dve jedi, sladico pa je mogoče dodati za nekaj več. V prostoru prevladuje poslovno vzdušje, mize so zasedene z gosti, ki ob kosilu razpravljajo o projektih, pogosto ob kozarcu vina. Vinska karta temelji predvsem na francoskih etiketah, a ponuja tudi izbiro iz Nemčije, Italije in Velike Britanije.
Brez rezervacije: Canal, Westbourne Park
Restavracija Canal leži tik ob kanalu Grand Union, na slikovitem odseku z vrstami hiš na vodi. Prostor je sproščen in živahen, z dolgimi skupnimi mizami ob odprti kuhinji, manjšimi mizami različnih višin ter sedeži ob oknih s pogledom na vodo. Deluje v sklopu hotela Mason & Fifth, kjer so tudi delovni prostori in manjša pop-up trgovina. Rezervacije so sicer možne, a se pogosto najde tudi prosto mesto, zlasti ob družabnem baru.
Tudi jedilnik je zasnovan za širši krog gostov. Večje ocvrte olive z rahlo panado in majonezo iz pora stanejo okoli 8 funtov, medtem ko je sveža orada v slogu crudo s krvavo pomarančo na voljo za približno 17 funtov.
Med glavnimi jedmi izstopa nežno pripravljena riba pollock s kaprami in olivami (okoli 29 funtov). Ker vinska karta ni posebej izstopajoča, je bolje poseči po koktajlih, ki so rezultat sodelovanja z barom A Bar With Shapes for a Name. Ti stanejo okoli 12 funtov, medtem ko brezalkoholni napitki, kot je Three Spirits Nightcap z ingverjevim pivom, stanejo približno 10 funtov.
Vrednost: Tanakatsu, Angel
Express Bento Box s svinjskim katsujem v restavraciji Tanakatsu. Fotografija: Kate Krader/Bloomberg
Pred kakšnim desetletjem se je na precej neopazni ulici v Islingtonu pojavil Tanakatsu. Njegov topel, preprost videz deluje, kot da bi ga prenesli naravnost iz Tokia: nizki stoli z enostavnimi belimi blazinami, na mizah pa vrči vode z velikimi vejicami mete in steklenice hišnega preliva Mighty Dressing z okusom yuzuja. Med poldnevom in 15. uro ponujajo Express Bento Box – pravo malo razvajanje, ki združuje dnevni suši zvitek, bučne krokete, hrustljavo ocvrte koščke piščanca karaage in predvsem izjemno sočen svinjski katsu (21,50 funta). Izbirate lahko tudi med piščančjim katsujem ali piščancem oziroma lososom teriyaki, a če jeste meso, je svinjina najboljša izbira.
Če si želite nekaj lažjega, je tu sendvič s piščančjim ali svinjskim katsujem v tanko narezanem belem kruhu, postrežen s solato za 11,50 funta. Na tipičen siv londonski dan se prileže nežno začinjen katsu curry, še posebej v kombinaciji z bučnimi kroketi, ki poudarijo njegovo sladkobo. Jed spremlja neomejena porcija drobno narezanega zelja, popolnega za uživanje s prelivom Mighty Dressing – tako dobrim, da marsikdo odide domov še s steklenico (6,50 funta). Natakar nam je zaupal, da jih prodajo vsaj 40 na teden.
Bloomberg Index / DINE: Akara, Borough Yards
Restavrator Aji Akokomi si prizadeva Londončanom približati kulinariko svoje rodne Nigerije in širše zahodnoafriške regije. Njegova prva restavracija, Akoko, je sodobno zasnovana fine-dining izkušnja z Michelinovo zvezdico, kjer meni stane 120 funtov.
Njegov naslednji projekt ubira nasprotno pot in se osredotoča na bolj dostopne, preproste jedi. Med njimi so tudi istoimenski akara – hrustljavo ocvrti, krofom podobni polpeti iz črnookega fižola, polnjeni na primer z dušenimi govejimi rebri ali kozicami v omaki za žar (12 funtov za kos). Med večjimi jedmi izstopa mesnat ovratnik trske s senegalsko zeleno omako (24 funtov), pa tudi pečen jajčevec z začinjeno čilijevo pasto rof (14 funtov).
Na jedilniku je tudi kratek slovar, ki pojasnjuje jedi, kot je efik riž, pripravljen z jušno osnovo iz kokosa in morskih sadežev. Eden od uporabnikov DINE pa je zapisal: "Odlična interpretacija nigerijsko-brazilske fuzije. Všeč mi je ambient, izbor vin in koktajlov ter njihova hrana – akara s kozicami je obvezna izbira!"
.webp){kind=icon}
