"Le še dejavnosti z visoko produktivnostjo so ubežale energetski draginji," je v analizi zapisal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.
Sektorski podatki o poslovanju v Evropi v avgustu namreč kažejo, da se je tekoča proizvodnja najbolj znižala v gozdarstvu in proizvodnji papirja, kemični industriji, avtomobilski verigi, proizvodnji kovin in rud, gradbenem materialu, gradbeništvu in inženiringu.
Energetska draginja je prizadela tudi aktivnosti pri poslovanju z nepremičninami in v transportu ter v proizvodnji izdelkov za gospodinjstva. "Rast je tako beležilo le pet dejavnosti: programska oprema in IT-storitve, finančne dejavnosti brez bank, tehnološka oprema, farmacija in zdravstvene storitve," je navedel Ivanc.
Preberi še
Kdo so največje izvoznice aluminija in kam se uvršča Slovenija
Slovenija je največja izvoznica aluminija v regiji in na 35. mestu na svetu.
10.09.2022
Mervar, Eles: Podjetja naj počakajo z zakupom elektrike
Direktor Elesa Aleksander Mervar slovenskim podjetjem svetuje, naj elektriko kupujejo sproti.
06.09.2022
Energetska kriza velika grožnja evropskim talilnicam aluminija
Ena tona aluminija zahteva približno 15 megavatnih ur električne energije.
06.09.2022
Precej podobni so bili tudi podatki o novih naročilih, ki nakazujejo dinamiko v prihodnjih mesecih. "Najbolj so se znižali v gozdarstvu in proizvodnji papirja, proizvodnji gradbenega materiala, kemični industriji ter proizvodnji kovin in rud. Le v treh sektorjih so se nova naročila nekoliko povečala," podatke S&P Global povzema Ivanc. Kljub temu se je zaposlovanje v povprečju še povečalo, najbolj v proizvodnji tehnološke opreme.
Energetska kriza vpliva na nižjo proizvodnjo ključnih kovin
"Razpoloženje pri največjih svetovnih porabnikih bakra se je avgusta nekoliko znižalo (s 51,1 na 50,8 točke), predvsem zaradi padcev proizvodnje v Evropi in manjšega znižanja v ZDA. Rast je bila prisotna le v Aziji," ugotavlja Ivanc. Tretji zaporedni mesec se je tako svetovna proizvodnja zmerno povečala (rast v Aziji je bila večja od padcev v Evropi in ZDA), cenovni pritiski v verigi vrednosti pa so upadli na najnižjo vrednost v zadnjih dveh letih in pol.
Pri največjih svetovnih porabnikih jekla je kazalec upadel s 52,1 na 50,5 točke, pri čemer 50 ločuje rast od krčenja aktivnosti. Podobno kot pri porabnikih bakra je bila rast novih naročil prisotna le v Aziji, največji upad pa so beležili v Evropi. "Šesti zaporedni mesec so se nova naročila v Evropi skrčila. Pogoji poslovanja so se poslabšali tudi v največjih svetovnih porabnikih aluminija. Tretji zaporedni mesec so se izboljšali le v Aziji," navaja Ivanc.
Kljub zmanjšanju števila novih naročil, so se zaloge naročil povečale že 26. zaporedni mesec. Močno se je zmanjšala nabava evropskih podjetij, medtem ko se je v ameriških podjetjih povečala, kažejo podatki S&P Global.
Rast proizvodnje le v farmaciji in elektronski industriji
"Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila julija 1,2 odstotka nižja kot mesec prej, kar je bilo pričakovano, predvsem zaradi predhodnih padcev v razpoloženju v predelovalnih dejavnosti," je zapisal Ivanc. Medtem se je industrijska proizvodnja v rudarstvu ter dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro zvišala za 1,7 oziroma 3,4 odstotka, kažejo podatki Sursa.
Na letni ravni je bila industrijska proizvodnja 0,6 odstotka višja, pri čemer je bila v predelovalnih dejavnostih 2,9 odstotka višja, nižja pa je bila v energetiki (–23,3 odstotka) in rudarstvu (–4,9 odstotka). Proizvodnja je najbolj upadla v nizko tehnološko zahtevni (–7,9 odstotka) in srednje visoko tehnološki proizvodnji (–5,3 odstotka), medtem ko se je v visoko tehnološki proizvodnji močno okrepila (+10,5 odstotka), predvsem zaradi rasti v farmaciji in elektronski industriji.
Medtem so 20-odstotni upad industrijske proizvodnje zabeležili v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, tiskarstvu, popravili in montaži strojev in naprav, proizvodnji pohištva in motornih vozil, prikolic in polprikolic. "Podatki za mesec avgust bodo podobno negativni, pri čemer pričakujemo nižji mesečni padec. To bo predvsem posledica višjih cen zemeljskega plina in električne energije in nezmožnosti profitabilnega poslovanja industrije materialov v navedenih okoliščinah," ocenjuje Ivanc.