Optimistični nad slovenskim gospodarstvom? "Zvoniti bi morali alarmi"

"Po stagnaciji gospodarstva v prvem polletju bi morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati," je jasen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Opozarjajo na konkurenčnost poslovnega okolja, da je na primer treba na področju davčnih razbremenitev (stroškov dela zaposlenih) spodbuditi ponovno rast delovnih mest, saj so ta najboljši garant za ponovno višjo rast BDP.

"Vlada pravi, da dela za ljudi. Potem mora sprejeti ukrepe tudi za gospodarstvo. V Sloveniji imamo v zasebnem sektorju 690 tisoč delovnih mest. Ko vlada sprejme ukrepe v njihovo podporo, s tem pomaga tudi njihovim družinam. Če tega ne bo storila, bodo posledice jasne: krčenje proizvodnje, izguba delovnih mest in padec zaposlenosti ter posledično manj sredstev v proračunu za ljudi," opozarja.

Namesto razbremenitve stroškov dela se v Sloveniji dogaja ravno obratno - sprememba zakona o dohodnini v letu 2023, preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo relativno obremenitev stroškov dela v Sloveniji le še povečujejo, pravi in dodaja, da to negativno vpliva na razmere na trgu dela. "Tako se je potencial potrošnje državljanov zmanjšal za približno 1,2 milijarde evrov na letni ravni, kar se pozna v šibki rasti potrošnje gospodinjstev," je dejal.  Opozarja še, da bi lahko "predlog za uvedbo progresivnega zdravstvenega prispevka, ki je v zakonodajni proceduri, še dodatno povečal obremenitev plač s prispevki in davki".

"Pogled na prvo oceno gospodarskih gibanj v drugem četrtletju v Sloveniji bi nas lahko na prvi pogled navdahnila z optimizmom, saj je bila navsezadnje četrtletna gospodarska rast 0,7-odstotna, kar nas postavlja na 3. mesto med 19. državami, ki so oceno o gospodarski dinamiki že razkrile (za osem držav podatki na Eurostatu še niso na voljo) ter nad dinamiko v EU-27 (0,2 odstotka)," je dejal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc in dodal, da nas ti podatki lahko hitro zavedejo. Že drugo zaporedno četrtletje je bila namreč gospodarska dinamika v Sloveniji nižja od povprečnih pričakovanj analitikov, ki sodelujejo pri raziskavi Focus Economics. Izpostavil je, da smo v prvi polovici leta glede na enako obdobje lani priča stagnaciji slovenskega gospodarstva: "Tudi ob upoštevanju bolj optimističnih gospodarskih gibanj v drugem polletju bo povprečna letna gospodarsko rast blizu enoodstotni, kar je precej manj od povprečne desetletne rasti (2,9 odstotka). S tem bo tudi nižja kot v EU-27."

Najbolj šibek del slovenskega BDP so predstavljale nižje investicije v osnovna sredstva (-3 odstotke) in padec izvoza blaga (-0,8 odstotka), ki odražata predvsem dlje časa trajajoče pomanjkanje novih naročil v predelovalnih dejavnostih, visok padec gradbenih del pri inženirskih objektih (-13 odstotkov) kot tudi veliko krčenje stanovanjske gradnje (-12 odstotkov).

Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v prvem polletju v Sloveniji skrčila za 1,8 odstotkov (21. mesto med 27. državami), medtem ko je na nivoju EU27 porasla za 1,1 odstotka. "K tej razliki je najbolj negativno prispevalo krčenje proizvodnje v industriji strojev in naprav, motornih vozil, kovinskih izdelkov in letal," razlaga Ivanc.

STA

 

Struktura trga dela odraža slabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, saj je bilo v prvih petih mesecih za 5.800 manj delovnih mest v zasebnem sektorju in za 2.300 več v javnem sektorju. Skupaj pa je bilo nižje v povprečju za 3.500.

Gorenšček dodaja, da se hrana in pijača pri nas dražijo hitreje kot v območju evra, kar da je posledica dviga reguliranih delov cene: "S tem se potrošnja slovenskih gospodinjstev preusmerja v tujino in šibi potrošnja tujih gostov pri nas. V prvi polovici leta se je potrošnja Slovencev v tujini povečala za 85 milijonov evrov, tujih gostov v Sloveniji pa zgolj za 64 milijonov evrov."

Pozitivno gospodarsko rast v drugem kvartalu Gorenšček pripisuje tudi večjemu obsegu turizma, pri tem pa je bil kritičen do novele Zakona o gostinstvu, o katerem bo državni zbor ponovno odločal predvidoma septembra in s katerim načrtujejo omejiti oddajanje turističnih kapacitet, kar bo po njegovih besedah prispevalo k manj nočitvam tujih gostov pri nas in s tem posredno k manjši potrošnji storitev in blaga.

Dotaknil se je tudi gradbeništva. Med razlogi za zahtevne razmere je navedel slabo črpanje evropskih sredstev ter novelo zakona o čezmejnem opravljanju storitev. Ta postavlja slovenska podjetja, ki opravljajo tovrstne storitve, še vedno v slabši konkurenčni položaj v primerjavi s podjetji v sosednjih državah.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar