Državi dolgujejo vse več: kdo so največji davčni dolžniki

Davčni dolg slovenskih zavezancev je ob vstopu v leto 2025 po podatkih Finančne uprave RS (Furs) znašal 901,90 milijona evrov, kar je 60,10 milijona evrov oziroma 7,10 odstotka več kot leto prej. Gre za stanje vseh zapadlih in neporavnanih terjatev, ki jih Furs odmerja, nadzira in izterjuje. 

Čeprav absolutna številka znova presega mejo 900 milijonov evrov, pa širša slika kaže pomemben strukturni premik: davčni dolg v razmerju do pobranih javnofinančnih prihodkov dolgo­ročno upada. Leta 2024 je njegov delež padel na 3,6 odstotka, kar je najnižja raven od ustanovitve FURS. Za primerjavo: leta 2020 je delež znašal še 6,1 odstotka.

Višji dolg, a še hitrejša rast pobranih davkov

Relativno izboljšanje kazalnikov je predvsem posledica močne rasti javnofinančnih prihodkov. Furs je lani pobral več kot 25,1 milijarde evrov, kar je 10,5 odstotka več kot leto prej. K rasti so prispevali višji davčni obračuni ter uvedba novega obveznega zdravstvenega prispevka.

Toda širitev davčne osnove ima tudi drugo plat: zaradi višjih obveznosti se je v izterjavo steklo tudi več neplačanih davkov, kar se odraža v rasti skupnega dolga.

Struktura dolga kaže, da kar 70,7 odstotka vseh neplačanih obveznosti odpade na blagajno države. Sledijo blagajna ZPIZ s 17,2 odstotka, ZZZS z 9,1 odstotka in občine z 2,3 odstotka. Del dolga izhaja tudi iz terjatev, ki jih Furs pobira za druge države, predvsem DDV iz čezmejne e-trgovine.

Na videz visoko stanje dolga konec leta 2024 je deloma tudi posledica tehnične časovne neusklajenosti knjiženja: med aktivnim davčnim dolgom se je izkazala 23,1 milijona evrov visoka terjatev iz naslova trošarin za november, čeprav je bila obveznost dejansko poravnana že decembra in vključena med prihodke države.

 

Milijonski davčni dolžniki v letu 2025: tudi tuja podjetja

Kaj pa letos? Furs že leta javno objavlja "seznam davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo pet tisoč evrov in so starejše od 90 dni". Pravno podlago imajo v Zakonu o davčnem postopku.

Dolžniki so razvrščeni v razrede glede na višino dolga, največji dolžnik pa državi dolguje od 10 do 20 milijonov evrov. Gre za nekdanjega velenjskega gradbinca Vegrad, ki ga je vodila večkrat na sodišču obsojena Hilda Tovšak. Preverili smo, kdo so drugi veliki davčni dolžniki.

Na seznamu pravnih oseb, ki niso v insolvenčnih postopkih, z dolgom od enega do 10 milijonov evrov, ki ga Furs redno posodablja, so poleg domačih družb tudi tuja podjetja s sedeži zunaj Slovenije. Med slovenskimi podjetji so med drugim na seznamu BTK Tehnološki procesi, Kovinostar, Luso Trade, Malecon, Tehnomarket in Zeus Logistic. Še zlasti izstopajo tuja podjetja, kot so bolgarski Brekos in Discordia AD, romunska STR. Fantanii 1 ter ameriška New Age Investments iz zvezne države Delaware.

Prisotnost tujih družb med večmilijonskimi dolžniki dodatno zapleta izterjavo, saj so postopki čezmejnega pobiranja dolgov pogosto dolgotrajni in z omejenimi možnostmi poplačila, zlasti če podjetja v Sloveniji nimajo več aktivnega premoženja.

Na Fursu poudarjajo, da uvrstitev na seznam ne pomeni nujno zlorab ali prenehanja poslovanja. Davčni dolg je lahko posledica sporov, naknadnih odmer ali insolvenčnih postopkov, v katerih ima država enak položaj kot drugi upniki.

Lani je Furs dolžnikom poslal skoraj 978 tisoč opominov in izdal več kot 326 tisoč sklepov o davčni izvršbi. Skupno je bilo izterjanih skoraj 750 milijonov evrov, dodatno pa še skoraj 298 milijonov evrov prek pobotov in unovčitev zavarovanj.

Primerjava podatkov z letom 2023 kaže, da je bilo v letu 2024 terjanega za skoraj 234 milijonov evrov (15,8 odstotka) več dolga ter posledično izterjano za 91 milijonov evrov (13,8 odstotka) več dolga kot v letu 2023. Po izdanih opominih in pozivih je bilo poplačanega za skoraj 70 milijonov evrov (15,1 odstotka) več dolga kot leta 2023, po izdanih sklepih o davčni izvršbi pa 21,40 milijona evrov.

Na podlagi izdanih sklepov o davčni izvršbi je bilo v letu 2024 izterjanega za 200 milijonov evrov dolga iz naslova davčnih terjatev. Najučinkovitejše sredstvo izvršbe z vidika plačil je izvršba na denarna sredstva dolžnika pri bankah ali hranilnicah s 76,5-odstotnim deležem plačil.

Aktivni in pogojno izterljivi dolg skoraj izenačena

Več kot polovica davčnega dolga – 53,4 odstotka oziroma 481,80 milijona evrov – je aktivnega in je predmet tekočih izterjevalnih postopkov. Ta del se je v letu dni povečal za 11,6 odstotka.

Preostalih 46,6 odstotka oziroma 420,10 milijona evrov je pogojno izterljiv dolg, pri katerem so možnosti poplačila omejene. Kar 60,3 odstotka tega dolga je vezanega na insolvenčne postopke, kjer je davčni organ izenačen z drugimi upniki in so stopnje poplačila praviloma nizke.

Davčni dolg ima dolgo brado

Davčni dolg je v veliki meri kumuliran iz preteklih let in je pogosto star tudi desetletje ali več. Podatki pa kažejo, da se najstarejši deli dolga postopno zmanjšujejo. Dolg, ki izvira iz obdobja pred letom 2010, danes zajema le še manjši delež skupne vsote.

Hkrati nastaja precej novega dolga: samo v letu 2024 je zapadlo za skoraj 297 milijonov evrov novih davčnih obveznosti, kar kaže, da je davčna disciplina tudi ob gospodarski rasti še vedno pomemben izziv.

Velik del davčnega dolga se rešuje prek insolvenčnih postopkov. Lani je Furs vložil 547 predlogov za začetek stečaja, s čimer je bil pobudnik 93 odstotkov vseh stečajev, ki so se začeli na predlog upnika. Medtem ko število osebnih stečajev dolgoročno upada, se je število stečajev pravnih oseb lani znova nekoliko povečalo. Povečuje pa se tudi v zadnjem času: oktobra je število naraslo v vseh opazovanih primerjavah. Bilo jih je za 39,4 odstotka več kot septembra in za skoraj desetino več od povprečja leta 2021, kažejo podatki Statističnega urada RS.

Število postopkov osebnih stečajev se od leta 2015 znižuje, narašča pa število stečajnih postopkih nad pravnimi osebami, ki se začnejo na predlog upnika ali druge osebe. Zaradi spremembe insolvenčne zakonodaje (ZFPPIPP) v letu 2016, do katere je prišlo na pobudo ministrstva za finance in Finančne uprave RS, se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo tudi število začetih postopkov poenostavljenih prisilnih poravnav.