"Če pride stranka, bom morala prekiniti," nas na začetku pogovora seznani Marija Tomše, ki smo jo zmotili v službi. Marija je menjalniška referentka, ki že 30 let dela v Menjalnici Ažur v Brežicah. Z dovoljenjem delodajalca je spregovorila za naš medij, kako je bilo v menjalniškem poslu nekoč in kako so se v zadnjih letih zgodile velike spremembe, ki so prekinile življenjske poti kar nekaj pravnih subjektov, po uradnih podatkih pa Slovencem tudi odnesle milijone evrov.
"Včasih so ljudje stali v vrstah," se dobrih starih menjalniških časov spominja sogovornica. Podjetje Darsad, pod katero spada Menjalnica Ažur, se je pred leti lahko pohvalilo s petimi menjalnicami. Danes je od vseh teh ostala le še ena - bila je prva in je v središču Brežic.
Darsadova menjalnica je ena od devetih, ki ima danes dovoljenje Banke Slovenije (BS) za opravljanje menjalniških poslov (če odmislimo banke in hranilnice). Po besedah sogovornice je bila to včasih glavna dejavnost, zdaj pa nič več. Ob menjalnih poslih že več let opravljajo še plačilni promet, podatki iz javno dostopnih evidenc pa kažejo, da je glavna dejavnost družbe zdaj kmetijstvo.
Nič nenavadnega, saj je posel menjalcev v zadnjih 15 letih doživel več pretresov. Banka Slovenije kot nadzornik pojasnjuje, da se je "po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in nato v evrsko območje bistveno zmanjšalo povpraševanje po storitvah gotovinske menjave valut in posledično tudi število menjalcev". Tomše izpostavi še dva odločilna dogodka, ki sta prizadela poslovanje menjalnic: novi koronavirus, ki je prekinil tok potovanj, zaradi česar ljudje niso potrebovali tujih valut, za še usodnejše pa se je izkazalo leto 2023, ko je Hrvaška vstopila v evroobmočje, hrvaška kuna (HRK) pa potonila v pozabo.
Zadnja zahteva prispela pred več kot dvema letoma
O vsem tem pričajo podatki o številu menjalcev v Sloveniji. Banka Slovenije ugotavlja, da je bilo v Sloveniji konec leta 2011 26 menjalcev, konec leta 2022 15, danes pa jih ima dovoljenje le še devet. Zgovoren je tudi podatek, da je Banka Slovenije zadnjo zahtevo za pridobitev dovoljenja za opravljanje menjalniških poslov prejela 28. aprila 2023, torej pred skoraj dvema letoma in pol.
Depositphotos
Pretekli izračuni strokovne službe Banke Slovenije na podlagi polletnih poročil menjalcev kažejo, da sta največji delež menjav prinašala odkup in prodaja hrvaške kune: "Ob prehodu Hrvaške na evro se je obseg poslovanja slovenskih menjalcev zmanjšal za približno 65 odstotkov, posledica pa je bila tudi zmanjšanje števila menjalcev."
Še več podatkov smo izbrskali v letos objavljenem poročilu Urada za preprečevanje pranja denarja. Od leta 2020 do 2022 je skupni obseg menjalniškega poslovanja vztrajno naraščal in je v letu 2022 dosegel 191,5 milijona evrov. Kar 75 odstotkov menjalniškega poslovanja so opravile banke in hranilnice, preostali del pa je pripadel menjalcem. "Povečan obseg menjalniškega poslovanja v obdobju od 2020 do 2022 povezujemo s sprostitvijo ukrepov po pandemiji covida ter porastom potovanj," so pojasnili.
Na prvem mestu so bile hrvaške kune. Kako je danes?
Leta 2023 statistike razkrivajo znaten upad menjalniškega prometa. Skupni obseg menjalniškega poslovanja v letu 2023 je zajemal le še 40 odstotkov obsega menjalniškega poslovanja iz predhodnega leta. Pri menjalcih je bil padec še večji: obseg poslovanja menjalcev je v letu 2022 znašal 46,9 milijona evrov, v letu 2023 pa le še 16,5 milijona evrov (35 odstotkov zneska iz predhodnega leta).
Tako kot BS tudi omenjeni urad ugotavlja, da so bili do leta 2023 menjalniški posli s hrvaško kuno glavnina poslovanja. Če se izrazimo še v številkah: v letu 2022 jih je bilo za 33,1 milijona evrov, kar je zajemalo 70 odstotkov vsega menjalniškega poslovanja, ki so ga v letu 2022 opravili menjalci. Poleg hrvaških kun je izstopala še zamenjava ameriških dolarjev (v letu 2022 štiri milijone evrov) in švicarskih frankov (v letu 2022 3,5 milijona evrov). Preostalo menjalniško poslovanje je povezano z valutami iz sosednjih držav in držav nekdanje skupne države - bosansko-hercegovska konvertibilna marka (BAM), madžarski forint (HUF) in srbski dinar (RSD).
Medtem ko so se včasih pred poslovalnicami, sploh v časih dopustov, vile kolone ljudi, danes tega ne boste videli. "Absolutno nikoli," pravi Tomše. 'Danes ljudje menjalnico obiščejo, ko pridejo zamenjati denar za kakšne bolj eksotične kraje za dopuste, sicer pa še naprej ostajajo najbolj popularne valute južnih krajev, kot so bosanske marke in dinarji, izpostavlja pa še ameriške dolarje in švicarske franke.
"Se da živeti samo od menjalnice, ste vprašali. Se ne da," je jasna. Kot rečeno, so pri njih menjalniški posel nadgradili s plačilnim prometom in pri delu še naprej vztrajajo. Do upokojitve Tomše manjka še deset let, zato jo vprašamo, ali bo po njenem mnenju posel menjalcev zdržal še toliko časa? "Držimo pesti, vemo pa ne," je odvrnila.
Pogovor sva s sogovornico zaključila v dobrih šestih minutah, brez prekinitve.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...