Kako zaslužiti s Trumpovo doktrino šoka? Vprašajte banke

Medtem ko se podjetja in vlagatelji sprašujejo, kako navigirati v obdobju načrtovane in povišane negotovosti, ki jo ustvarja Donald Trump s svojo antagonistično trgovinsko politiko, pa banke kujejo fantastične dobičke.

Evropske banke UBS, BNP Paribas, Société Générale, Barclays in Deutsche Bank so v prvem kvartalu poročale o skupaj 13 milijard evrov prihodkov od trgovanja z delnicami in vrednostnimi papirji s fiksnim donosom, kar je najvišji skupni znesek vsaj od leta 2015, piše FT.

Uspešnost evropskih bank odraža nadaljevanje pozitivnega trenda njihovih kolegov onkraj Atlantika, saj je pet ameriških bančnih velikanov te prvih treh mesecih ustvarilo skoraj 37 milijard dolarjev prihodkov iz trgovanja z istimi kategorijami vrednostnih papirjev.

"Nestanovitnost trgov na splošno podpira poslovanje bank na svetovnih trgih, kar velja tudi za nas," je denimo o Trumpovemu učinku dejal glavni izvršni direktor banke SocGen Slawomir Krupa. V prvem četrtletju leta 2025 so namreč s posli z vrednostnimi papirji pri bankah UBS in BNP Paribas ustvarili rekordne prihodke. Prihodki od trgovanja švicarskega velikana so v primerjavi z enakim obdobjem lani poskočili za skoraj tretjino na 2,3 milijarde evrov, medtem ko je največja francoska banka zabeležila rekordnih 2,8 milijarde evrov prihodkov od trgovanja.

Trumpovih uvodnih 100 dni vladanja je na mednarodne kapitalske trge vnesla veliko negotovosti, smo pred dnevi ugotavljali v naši analizi. Toda doktrino šoka in kaosa je moč izkoristiti tudi za uspešno in donosno navigiranje po kapitalskih trgih, kažejo rezultati bank.

Da negotovost ni vedno slab napovednik, dokazuje njihovo poslovanje že od časa pandemije covida. Pri tem so jim na pomoč 'priskočile' centralne banke z rahljanjem monetarne politike. Po skromnih donosih in izplačilih delničarjem v večjem delu zadnjega desetletja se je bankam v zadnjih letih stanje obrnilo na bolje, saj so višje obrestne mere povečale njihove obrestne prihodke.

Toda ni vse samo v razlikah med obrestnimi merami, saj so trgovalni oddelki bank imeli koristi tudi od nihanj na trgu, začenši s pandemijo leta 2020. Potem pa je prišla leta 2022 še ukrajinska vojna, ki so ji sledila velika tržna nihanja, saj so svetovne centralne banke hitro zvišale obrestne mere.

Tako so evropske banke pred rekordnim prvim četrtletjem letošnjega leta najbolj poslovale v prvih mesecih leta 2022, ko so dosegle najvišje prihodke od trgovanja od leta 2015, pri čemer je pet bank v tem obdobju ustvarilo 12,8 milijarde evrov prihodkov, še navaja FT.